Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žežiti
Univerzalni glagol, ki nadomešča vse ostale glagole. Z nadomeščanjem ostalih glagolov je silno poenostavljena komunikacija, saj od uporabnika ne zahteva poznavanje vseh glagolov iz SSKJ, kar je še posebej pomembno za že tako preutrujeno študentsko populacijo. Iz konteksta stavka je moč razbrati njegovo sporočilo. Glagol žežiti je nalezljivo raznesel Srečko (direktor podjetja Hot-line r.p.p. iz korporacije Liska's group) v sredini 90-ih let. Po uveljavitvi je komunikacija znotraj korporacije potekala dosti bolj gladko, enigmatiki pa so se zabavali z dešifriranjem e-sporočil, kjer so bili šumniki zaradi neinstalirane srednjeevropske pisave zamenjani s kvadratki.
primeri:
A čmo ožežit kako pivo?
//Žeži me glava ko sto mater.//
U, ta veturca (avto) pa hudo žeži.
//Tukaj ožeživa črto in glej, da jo ne prežežiš.//
Žal nimam časa za žeženje z vami, se moram it žežit, ker imam jutri izpit.
//Ma žeži se!//
Tistale tamala je pa za ožežit.
//Žežiš?//
----
Glagol "ožežiti"...
ἅμα
skupaj, vkup, skupno, obenem, hkrati; medtem ko, za, ob; skupaj s, z; hkrati s, z; obenem s, z
ἅμα
1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.
ἐπι-στέλλω
1. od-, dopošljem, pošiljam kam, javljam (pismeno, po glasniku), pišem, sporočam τινί, περί τινος, τὰ ἐπισταλέντα ἐκ Σάμου kar se mu je sporočilo iz Sama. 2. naročam, zapovedujem τινί τι ali inf.; τὰ ἐπεσταλμένα naročilo, nalog, κατὰ τὰ ἐπεσταλμένα ὑπὸ Δημοσθένους po Demostenovem povelju.
παρ-αγγέλλω
1. prinesem sporočilo od koga h komu, sporočam, javljam, naznanjam, raz-, oglašam, oznanjujem. 2. dajem povelje, velim, ukazujem, zapovedujem, παραγγέλλοντός τινος na povelje (poziv); ἐπὶ τὸ δεῖπνον povabim na obed, εἰς τὰ ὅπλα pokličem k orožju. 3. a) ἀρχήν poganjam (potegujem) se za kakšno službo εἴς τι, τί; b) dogovorim se s kom τινί z inf. 4. naročam, (po)učim, opominjam NT, τὰ παραγγελλόμενα povelje, ukaz, naročilo.
παράδοσις
, εως, ἡ (παρα-δίδωμι) 1. pre-, podaja, vdaja, izročitev. 2. ustno izročilo, sporočilo NT.
σκυτάλη
, ἡ 1. palica, gorjača, bet. 2. okrogla palica, okrog katere so ovili jermen z napisanim sporočilom; brati je mogel le, kdor je imel enako palico, okrog katere je ovil poslani mu popisani jermen; tajno sporočilo.
στέλλω
[Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si k...