uresničeváti

-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uresničevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ načrte; ~ samega sebe uresničeváti se -újem se (á ȗ) Njihovi načrti se ~ujejo; ~ ~ v dejanjih

uresničítev

usmerjen

(pridevnik)

uspešno

(prislov)

uspešnost

(samostalnik)

uspévati

1. s svojim delom, prizadevanjem dosegati take rezultate, kot se želi, pričakuje
2. uresničevati se tako, kot se želi, pričakuje
3. izraža uresničevanje hotenega, zaželenega dejanja
4. imeti ustrezne pogoje za rast, razvijanje

ustrezen

(pridevnik)

utrudíti

1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa
2. povzročiti, da kaj zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve izgubi zmožnost opravljanja svoje funkcije v polni meri
3. povzročiti pri kom zmanjšanje volje, zmožnosti za doseganje kakega cilja, uresničevanje kakega prizadevanja

utrújati

1. povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa
2. povzročati, da kaj zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve izgubi zmožnost opravljanja svoje funkcije v polni meri
3. povzročati pri kom zmanjšanje volje, zmožnosti za doseganje kakega cilja, uresničevanje kakega prizadevanja

vloga

(samostalnik)