Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
obrísati
obríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; obrísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; poud. ~ fanta po nosu udariti: obrisati kaj ob kaj ~ si čevlje ob travo obrisati kaj v kaj ~ roke v predpasnik obrísati se obríšem se (í ȋ) z/s čim ~ ~ z brisačo; poud. ~ ~ pod nosom za plačilo |ne ga dobiti|;
ozébsti
ozébem dov. -i -ite; ozébel -bla, ozébst/ozèbst; ozébljenje tudi ozébenje; (ozébst/ozèbst) (ẹ́) ~ v roke; Nos mu je ozebel
predéti
-dénem dov.; drugo gl. deti1 (ẹ́) koga/kaj ~ dežnik iz ene roke v drugo
predévati
-am in predévati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč in -óč; -an -ana; predévanje (ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ torbo iz ene roke v drugo predévati se -am se in predévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) poud. ~ ~ s stola v naslonjač |presedati se|;
príti
prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči: knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo: neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati: poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj: 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine: Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo: knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena: To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajs...
tiščáti
-ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í) 1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|; tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi|; tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|;
upírati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; upíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ roke v boke; redk. upirati kaj v koga/kaj ~ oči v mater; ~ orožje v sovražnika namerjati: redk. upirati komu kaj v kaj ~ prišlecem luč v obraz svetiti jim: upírati se -am se (í ȋ; ȋ) v kaj ~ ~ z nogo v vrata upirati se komu/čemu Mastna hrana se mu ~a; ~ ~ plačilu; brezos. Upiralo se mu je govoriti o tem; Kmetje so se v zgodovini večkrat upirali
Dostopnost