Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žežiti
Univerzalni glagol, ki nadomešča vse ostale glagole. Z nadomeščanjem ostalih glagolov je silno poenostavljena komunikacija, saj od uporabnika ne zahteva poznavanje vseh glagolov iz SSKJ, kar je še posebej pomembno za že tako preutrujeno študentsko populacijo. Iz konteksta stavka je moč razbrati njegovo sporočilo. Glagol žežiti je nalezljivo raznesel Srečko (direktor podjetja Hot-line r.p.p. iz korporacije Liska's group) v sredini 90-ih let. Po uveljavitvi je komunikacija znotraj korporacije potekala dosti bolj gladko, enigmatiki pa so se zabavali z dešifriranjem e-sporočil, kjer so bili šumniki zaradi neinstalirane srednjeevropske pisave zamenjani s kvadratki.
primeri:
A čmo ožežit kako pivo?
//Žeži me glava ko sto mater.//
U, ta veturca (avto) pa hudo žeži.
//Tukaj ožeživa črto in glej, da jo ne prežežiš.//
Žal nimam časa za žeženje z vami, se moram it žežit, ker imam jutri izpit.
//Ma žeži se!//
Tistale tamala je pa za ožežit.
//Žežiš?//
----
Glagol "ožežiti"...
žid eppens
Besedna zveza Žid Eppens izhaja iz angleške besedne zveze Shit Happens, le da ima v slovenščini malce spremenjen pomen, oz. način razumevanja. Kot najbrž vsi veste, so bili židje oz. judje marsikomu velik trn v peti. Tako bi si lahko tudi Hitler pri sebi občasno zagodrnjal Žid Eppens; v smislu da se zgodi nekaj zares grdega ter slabega, kar pa je v našem primeru torej sopomenka za žide. Vidite, dragi moji, sovraštvo zares nima meja, če upoštevamo dejstvo, da si lahko nekdo izmisli še kaj takega...
Žid Eppens = sranje se zgodi, saj žid je sranje
seveda nismo antisemisti, le ta bizarna misel nam je nekega dne brez pametnega razloga šinila v glavo!
živalo
žival v smislu odločnosti, trpežnosti, moči, vzdržljivosti, nesramnosti, velikosti, brutalnosti ...
(čefurščina)
"On jes živalo, majkemi!"
življênjski stíl
Relativno stabilen način človekovega delovanja v vsakodnevnih situacijah. Tesno je ...
en lifestyle
žonir
skrajšanka za inženirja; spojenka, nadpomenka za inženirja in geodeta (žolnirja)
Nisem še slišal v starinskem smislu za vojaka.
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
mati
Dostopnost