Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
upravičeváti
-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upravičevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo zahtevo; ⚪ ~ otrokovo grdo vedenje opravičevati: publ. upravičevati koga do česa To vas ne ~uje do maščevanja |vam ne daje pravice maščevanja|;
védeti
vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́) 1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati: ~ pesem na pamet znati: poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno: Dal jim ...
vêsti
vêdem nedov. -i -íte, -óč; vêdel -dla in védel vêdla, star. vèl vêla, vèst/vêst, vedèn -êna; vedênje; (vèst/vêst) (é) neobč. koga/kaj ~ goste v sobo peljati: neobč. To ~e v zmedo vodi: vêsti se vêdem se (é) spodobno se vesti vesti se do koga Tako se ne smeš vesti do nikogar vesti se z/s kom grdo se vesti z učiteljem
visokósten
-tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) poud.: ~ pogled |domišljav, prevzeten|; ~o vedenje vladarice |vzvišeno, dostojanstveno|;
vzdŕžen
-žna -o; -ejši -a -e (ŕ; ȓ; ŕ; ȓ) ~ moški; redk. ~ plavalec vzdržljiv: poud. komaj ~a zahteva |sprejemljiva|; neobč. ~o vedenje zadržano: biti ~ pri pitju vzdŕžnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
Dostopnost