Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dajáti
1. delati, da prehaja kaj k drugemu
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost
4. delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
5. plačevati
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto
9. delati, da se kaj more goditi
10. prisojati komu vrednote; ceniti
11. povzročati bolečine; boleti
dár
1. kar je dano komu v last brez plačila
2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj
dáti
1. napraviti, da preide kaj k drugemu
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost
4. napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
5. plačati
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto
9. napraviti, da se kaj more goditi
10. prisojati komu vrednote; ceniti
11. ukazati, naročiti
12. izraža
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."