Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Nareto da okolo puče.
Izgovorjeno na mah zveni italijansko (//Naretto da ocollo pucce.//), vendar prebivalci Velenja pa vse do Raven na Koroškem razumejo, da gre za stavek: Narejeno, da okoli čisti. Zato se ne čudite, če vam bo Mariborčan na vprašanje kaj je to: "Nareto da okolo puče.", (kot iz topa) odgovoril: Gospodinja!
nedeljski voznik
Nedeljski voznik je tisti, ki se vozi poredko, običajno le v nedeljo, ko temeljito opere avto in ga odpelje na izlet, da se malo prezrači motor. Pri običajnih voznikih so manj priljubljeni, ker ne vozijo tako okretno, kot bi si od njih želeli.
Nedeljski ... je lahko splošna fraza, ki pomeni, da posameznik česa ne opravlja pogosto in zato poznavalsko, spretno, pač pa le občasno, pa še to bolj zato, da opozori nase. Recimo ... nedeljski slikar.
Voznik ki vozi pred tabo naprimer; če je omejitev 50km/h on vozi 40 namesto 60. Bremza pri oranžni na polno, da ja nebi rdeče prevozo, na koncu pa še zamudi pri speljevanju, tak da glih ko on spela se tebi že rdeča vklopi...
nežnejši spol
Spol, po svoji nežnosti bolj izrazit od prvotnega, po svoji nežnosti neizrazitega, spola. Ki ga je Bog v Genezi ustvaril kot dopolnilo nežnosti manj izrazitemu spolu. Za razumevanje velja pojasniti, da je Bog tega, ki je na Zemlji nastopil prej, ustvaril v svoji nezmotljivi popolnosti, a mu je že v početku dal reproduktivni organ. Ostalo živad je ustvaril v parih. Le njega - osebo z manj izrazito nežnostjo spola - je ustvaril samega. Ko je Nezmotljivega opomnil na anomalijo, se je ta brž popravil in mu iz (adamovo rebro|rebra) ustvaril sopotnico nežnejšega spola. Tu se božja gnada za vekomaj konča. Iz tega sledi, da se izraz 'nežnejši spol' v slovenskem jeziku uporablja napak: namreč, ta je v svoji biti počelo propada človeštva, zato je ženska neprimeren simbol nežnosti.
Česar pa ne razumemo samo iz filozofije, ampak spoznavamo tudi izkustveno, iz lastne vsakodnevne prakse.
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
nudi si sam
samostimulacija, samopostrežba, tudi oseba.
-Žena je bila pogosto odsotna, zato je postal sam svoj nudi-si-sam.
obešalnik
1. Šaljivo, čeprav lahko tudi z zaskrbljenim prizvokom, poimenovanje za zelo suhega ali vsaj po mnenju ogovorca presuhega človeka. Obešalnik zato, ker naj bi suhcu obleke kar visele, kot na obešalniku.
"Kakšen obešalnik si, ubogi revež, kaj ti doma ne dajo nič za jest?"
2. Pazi, da pomena 1 ne zamešamo s pomenom, ki se izraža v primeri "si kot obešalnik" oz. "ti paše k na obešalnik". S to zvezo izrazimo, da nekomu kaka obelka izredno pristaja, navadno celo v več različnih krojih izgleda zelo postavno, odlično.
"pa tega ne morem razumet: ti s k obešalnik, kar daš nase, ti paše!"
odhrčkavanje
Angleška beseda za to je decluttering. Mi radi hrčkamo stvari, zato jih lahko tudi odhrčkamo.
Pomen: znebiti se stvari, ki nam samo jemljejo prostor in jih ne uporabljamo.
Obratno od odhrčkavanja je (hrčkanje). To pa vsi poznamo.
www.uredi-dom.si
oguljene fraze
kako ločiš slab časopis od ostalih (ki pa zato še niso dobri)? Po gostoti oguljenih fraz (pregovorov in krilatic). Dajmo si duška:
*(to že vrabci čivkajo)
*(bolje vrabec v roki kot golob na strehi)
*(mačji kašelj)
*(psi lajajo, karavana gre naprej)
*(ko mačke ni doma, miši plešejo)
*(ena lastovka še ne prinese pomladi)
*(kjer je dim, je tudi ogenj)
*(ko mački stopiš na rep, zacvili)
*(tretja veja oblasti)
*(skriti adut)
*(enfant terrible)
*(faux pas)
*(lapsus linguae)
*(češnje zobati)
*(deja vu)
*(Potemkinova vas)
*(mesto duhov)
*(cankarjanska mati)
*(faza napada)
*(zajec teka)
*(krofe pečejo)
oslovsko uho
Leta 1949 so v Ljudski knjižnici v Podlipi takole podučili bralca:
Tovariš/ica!
Zavedaj se, da knjiga ni tvoja, ampak skupna lastnina in, da jo bo za teboj še kdo drugi čital. Zato vrni knjigo nepoškodovano!
Ko čitaš knjigo, jo zavij, ne delaj vogalov /oslovskih ušes/ in si roke umij predno vzameš knjigo v roke!
Ne pregibaj vezanih knjig v hrbtu! Ne čitaj knjige pri jedi, da jo ne pomastiš ali poliješ!
Knjiga je tvoja učiteljica in te obenem tudi razvedruje, zato imej spoštovanje do nje in pazi nanjo!
Za vsako poškodbo knjige bo treba plačati odškodnino!
Priporočaj knjigo tudi drugim in jo vrni pravočasno!
Ova noč nije tvoj dan
Nadvse spevna fraza, katero je (dobro rejeni) občinski prisklednik in dolgoletni direktor ustanov, za katere nihče ne ve, da obstajajo (beri: pijavka), izrekel ob tem, ko mu je spodletel manever, s katerim se je skušal na dejanski ravni približati atributom žene drugega, bolj vplivnega občinskega prisklednika. Spodletelo mu je, pa nič zato, izustil je ta brilianten izrek.
Dostopnost