Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Pičkopeja
Ta je star ljubljanski izraz za pičko, v rabi še med nekaterimi starejšimi (ne vem, v kolikšni meri je to krajevno in družinsko zamejeno). Babi včasih zakolne, če je jezna: pejd v pičkopejo. Če jo pa vprašaš, kaj je to pičkopeja, pravi, da je to vas v Bosni*, zato se piše z veliko: Pičkopeja. Nekaj kar je trikrat bogu za hrbtom.
* mogoče je kdo res mislil, da je v Bosni. V resnici je bila mišljena Peškopija - http://sh.wikipedia.org/wiki/Pe%C5%A1kopija
pičoza
Pičoza (naglas na o-ju, ki je širok in za spoznanje malo daljši kot sicer v knjižnem jeziku - znak ekspresivnosti) je mlada ženska, ki ustreza stereotipom o lepem telesu. Punca se zaveda svoje lepote in si zato skrbno uredi pričesko, se naliči, izbrano obleče ... Pičoza zna, ima okus, in četudi slučajno že meji na malo kičavo, še vedno povzroči, da običajnemu fantu pade čeljust iz ust. Dolgonoga lepotica je huda in navidez nedostopna.
pidžn
pídžn -na m (ȋ) 1. //agresivna pivska igra z dvema kockama, pri kateri večina igralcev obleži pod mizo//: od kar nismo več v srednji šoli, smo preveč odrasli za pidžna 2. //status enega od igralcev v prej omenjeni pivski igri, ki predvideva pitje ob skoraj vsakem metu kock//: največjo nesrečo je imel Nejc, ki je bil celo trojni pidžn, zato je že pred polnočjo omagal
Pijem laško, ščijem union
Izraz je nastal zaradi velike ošabnosti Štajercev. Mislijo, da lahko samo oni naredijo dobro pivo...
"lublančani" mislijo da mislimo, a mi preprosto vemo. Sicer pa rek izhaja iz dejstva, da ima union izrazito neizrazit okus in praktično ne vsebuje CO2. Zato bolj kot na pivo (beri Laško) spominja na rahlo obarvan telesni izloček.
> gl. tudi (Pijem union, ščijem laško.)
piko si odreti
Star ljubljanski izraz, označuje (navadno skromnejšo) malico, obrok, ko smo zelo lačni.
"Prijateljica mi je dala nekaj malega na krožnik, toliko da sem si piko odrla."
Za piko si odreti - pojesti res zelo malo, toliko, da še lahko stojiš pokonci.
Kokoši se je naredila na jeziku bunkica (pika, hematom) in ni mogla jesti in je od lakote umrla. Zato so ji jo morali z ostrim predmetom preluknjati = piko odreti, da je spet lahko jedla.
Pirnpogača
Netopir.
Tudi Pirnpagača.
Besedo je pokojni prebivalec znanega istrskega mesteca Motovun, zato predvidevam, da je endemično istrska.
Polje
1. odprt prostor, namenjem poljedelstvu (njiva).
2. se beseda navezuje na krajevno ime Polje, nekdaj Devica Marija v Polju, vzhodno od Ljubljane, v bližini katerega je psihiatrična bolnišnica. "Polje" je privzelo pomen "Psihiatrična bolnišnica Ljubljana - Polje" (v resnici bolnišnica sploh ni krajevno poimenovana, njen naslov pa izda, da stoji v kraju Studenec), zato so izrazi kot "ta je iz P/polja", "peljali so ga v P/polje", "ta je za v P/polje", "to so taki iz P/polja" ... večkrat razumljeni v prenesenem pomenu in vzbujajo posmeh (sila neprijetno je, ko se predstaviš: "Sem iz Polja.", pa sogovorca skoraj pobere od smeha; še huje, če se to zgodi v polnem razredu pri pouku). Navedene povedi je namreč treba razumeti kot "ta je iz norišnice", "odpeljali so ga v norišnico", "ta je norec (zato bi moral iti v norišnico v Polje)", "to so duševni bolniki".
Na to aludira tudi domiselno besedno poigravanje s slovensko in angleško kratico NLP (neznani leteči predmet) oz. UFO (unindentified flying...
polžek
znak @; afna
Izraz izhaja iz zavite oblike znaka @ in ga je uvedla gospa Tončka Stanonik v času urednikovanja pri Mladinski knjigi.
----
Za ta znak nekateri rabijo tudi besedo "ajka", in sicer iz povsem pragmatičnih razlogov - menijo namreč, da kmalu @ ne bo več zadostovala, zato se bodo pojavile še ejke, ijke, ojke, ujke. Pametno bi bilo razmišljati o enotnosti poimenovanja za ločila (klicAJ, vprašAJ, pomišljAJ, (pod)vezAJ, narekovAJ, oklepAJ, deljAJ, opuščAJ - izjeme: pika, dvopičJE, podpičJE, tropičJE, poševnica).
ponovitve
Zanimivo je, kako določene besede, kadar ponovljene, torej poudarjene, pridobijo svoj osnovni ali pa ravno neosnovni pomen.
Primer prvega:
Smo na morju. Ne paše nam več ležati na plaži, zato rečemo kolegom: "Ej, jest grem domov." - "Kam?" - "V apartma ..." - "Aha, sem že mislil, da domov domov."
Domov je prislov, ki kaže na usmerjenost protidomu. Moj dom je v Ljubljani, toda ko sem na počitnicah, apartma, kjer stanujem, hitro poimenujem za svoj dom. Ponovljena oz. podvojena zveza "domov domov" pa pomeni tisti pravi, prvotni dom v Ljubljani.
Primer drugega:
"Sploh ne morš verjet, kok je mela modelka trave za hišo!" - "A trave trave misliš?" - "Ja, kaj si pa ti mislu?"
Tu ponovljena zveza "trava trava" kaže na pomen kanabis, kar ni prvotni pomen besede trava.
Take ponovitve se najpogosteje uporabljajo v vprašanjih za potrditev, ali so pravilno razumeli sogovornika - zanimivo pri tem je, da se kar čuti, kaj naj bi neka podvojitev pomenila - torej so na nek način že ustaljene.
Dostopnost