Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
razvezati jezik
Spregovoriti, razkriti skrivnosti, navadno takrat kadar nočeš.
"Končno smo ga ujeli in zaprli. A nič noče povedati. Nič zato, nekaj dni samice pa se mu bo hitro razvezal jezik."
Jezik se mu je razvezal, ko so ga zasliševali. Zadrževal je stvari v sebi, potem pa se mu je razvezal jezik in je govoril kot dež ali kot strgan dohtar. Seveda lahko tudi pod vplivom alkohola.
ribarija
Ta beseda je verjetno nastala iz kakega medmeta ali kot šaljivo poigravanje z zvoki. Označuje malomarno, nestrokovno ravnanje, šušmarstvo, (šušmarijo). Pripona -ija je dokaj nevtralnega pomena oz. vsaj s pomenom manj obremenjena, zato se jo lahko stavi k takim eksperimentom, konotacijsko pa je bolj vezana na pogovorni jezik. Naglas je na druge i.
"Sem videl na lastne oči, kakšne so to ribarije tam za štirimi stenami ..."
rofl
rofl (izgovorjava: kot se napiše)
izraz, ki ga izustimo v primeru, ko želimo izraziti nekaj zelo smešnega, še večkrat pa ga uporabimo kot pretiravanje.
Primer: Mahmed se spotakne in prdne. Smešno je samo njemu, zato se smeje na ves glas. Ti si misliš: "Kakšna (mona) je!"¨, ampak tega ne izgovoriš, pač pa "Rofl!"
Lahko pa se uporablja za neko stvar ki je zelo smešna in se nam zdi da zgolj z lol ne bi izrazili kako smešna je neka stvar.
Beseda izhaja iz angleške kratice rofl, ki pomeni Rolling On Floor Laughing (smejoč po tleh se kotalim). Slovensko bi se reklo, da se od smeha valjaš po tleh.
seminiran
Šaljiva beseda , ki naj bi označevala izobrazbo sedanjih študentov po 3 letih bolonjskega študija. Nekdaj si študij zaključil z diplomo in si bil potem npr. diplomirani komunikolog, sedaj pa napišeš seminar, zato si seminirani komunikolog.
seronja
Beseda 'seronja izhaja iz glagola srati, na splošno pa je zmerljivka za neodločnega ali brezdelnega človeka oziroma za nekoga, ki kaj poskuša, pa mu ne gre najbolje od rok (tudi zato, ker ne kaže preveč zanimanja, da bi se tega naučil). Pogosto se sliši tudi nasploh, kadar z nekom nismo zadovoljni.
Pri nas se uporablja tudi v smislu, da je nekomu uspelo nekaj odlično narediti, ne da bi znal, da je imel srečo, torej da je brez večjega napora dosegel uspeh. Mislim, da to izhaja iz čiste foušije in nepriznavanja dosega, ko nekdo naredi nekaj, kar sam ne znaš oz. naredi bolje od tebe.
"Tole je blo pa sranje!"
"Seronja! Kva se ti je tule usral!"
show must go
Izgovori: šou mast gou
Izhaja iz resničnostnega šova Bar I, iz ust Alme. Gre za simpatično napako, ki je povzročila 100-procentno spremembo pomena. Alma je želela povedati, da se zabava mora nadaljevati (show must go on), rekla pa je (malce nerodno), da zabava mora oditi (show must go). Frazem je zato izredno učinkovit takrat, ko želimo nekaj reči, nič povedati in izpasti smešno.
Sit’n ko’ podrepna muha
Nekdo, ki ti nikakor noče dati miru, ki ti venomer teži in te spravlja ob živce.
Izhaja od sitnih muh, ki nadlegujejo govedo in konje in se najraje zadržujejo okoli njihovih zadnjic (zato podrepna).
slonček
Neki Irec, živeč v ljubljani, se je navdušil nad besedo slonček, saj ga spominja na njihovo besedo za "na zdravje" = [slonče], zato sedaj slončka s pridom uporablja pri nazdravljanju. kadar je pa s prijatelji iz Velike Britanije, rečejo pa: little elephant!
Ponavadi mlajši moški, ki prejme nesporno pozitivno pozornost nasprotnega spola ne glede na kakovost vsebine, ki jo komunicira. (slončkovanje)
slovenska carščina
je kategorija izrazov, ki s skromnostjo in eleganco pripovednega sloga poudarjajo kakšne kvalitete Slovenstva; antonim (slovenska poljedelščina|slovenske poljedelščine)
npr.:Ali te naj s travo posujem? Marka Zorka iz sobotne priloge http://www.delo.si/arhiv/iskalnik
kjer Slovenščini ne dela usluge s tem, da jo opeva, ampak da jo predvsem dobro govori:)
(seveda je to stvar okusa, zato puščam odprto za nadaljnje predloge)
slovenska poljedelščina
je pripovedni stil, ki v nasprotju z namenom avtorja tem bolj vzbuja pomilovanje slovenske nebogljenosti, čim bolj se je avtor otepa. Tipični predstavnik so novinarske trač novice, v katerih se avtorji prizadeto zgražajo nad neprepoznavnostjo Slovenije v tujini, ali občudujejo kakšnega tujega veljaka, ki pa žal Slovenijo zamenjuje s Slovaško.
Slovenska poljedelščina je dokaz, da pa ''slovenska'' (beseda ni konj|beseda ni samo konj) (slonovon v trgovini s porcelanom|v trgovini s porcelanom), ampak je (izpod posvečenih peres) kot (vsi so vlekli|brezglavo nategovanje babice, dedka in miškine mrzle sestrične) nad trdovratno repo v njihovem vrtu, ki se ob zmagoslavnem izrutju gomolja spremeni v razorano njivo.
Primeri:
''Ni prvič in ni zadnjič, da na velikih prireditvah – tako glasbenih kot športnih – Slovenijo zamenjajo s Slovaško. Tudi letošnji Evrosong ni izjema, saj je bilo kar nekaj nevšečnosti.''
oz. kar cel članek Evrosong: Slovenijo zamenjali s Slovaško je šolski primer poljedelščine. B...
Dostopnost