Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
špec kahla
špecati = zatožiti
tožibaba
Primer:
Janez je zašpecal prijatelje, zato so ga po tem vsi klicali špeckahla
Celo grafit je bil v LJ - Janša špeckahla
tudi: Povedal te bom!
špilferderber
Nekdo, ki ni za igro, akcijo. Nekdo, ki pokvari, uniči igro. Nekdo, ki sredi igre z napačno potezo ali neupoštevanjem pravil igro prekine.
"Tako lepo smo se smejali na račun Janezove nevednosti, potem mu je pa špilferderber Jože povedal, v čem je štos."
Z besedo špilferderber označimo osebo, ki ni za akcijo oz. česa noče storiti in s tem oškoduje svoje prijatelje.
S tem ko nekoga poimenuješ špilferderber ga užališ in ponižaš. Zato on vseeno stori tisto česar prej ni hotel in se s tem otrese tega neljubega vzdevka.
Uporabno predvsem ob trenutkih, ko iščeš kolege za na na pivo: "Ne bodi špilferderber in ga pridi z nami pit." Pa tudi ko pri nogometu manjka en igralec: "Ne bodi špilferderber in pridi na fusbal."
sorodno: partibrejker, partipupr, maler
nsprotje od : playmaker
športna rekreacija, športno razvedrilo
ena od pojavnih oblik športa, ki pomeni ukvarjanje s športom v prostem času zaradi bogatenja le-tega, druženja, sprostitve in razvedrila ter ohranjanja psihofizičnega ravnovesja, vitalnosti in zdravja
šport za vse
1. izrazoslovno (pojmovno in logično) napačen izraz za športno rekreacijo oz. športno razvedrilo, zato ne more delovati kot neoporečni terminus technicus
2. publicistični izraz v funkciji spodbujajočega gesla za prostočasno razvedrilno/higiensko/zdravstveno ukvarjanje s telesno kulturo za vse sloje prebivalstva v vseh starostnih obdobjih
štajerski petek
Zaenkrat še zelo lokaliziran izraz za četrtek, ko je večina večernih obiskovalcev ljubljanskih lokalov študentov iz drugih delov Slovenije. Le-ti ob petkih po navadi hodijo domov, zato prihaja do žurerske segregacije od domačinov, ki po navadi ne hodijo ven razen za konec tedna.
Zaradi velikega števila štajerskih, koroških in prekmurskih študentov v Ljubljani, se uporablja pridevnik štajerski.
štala
-e ž (á) Hlev nižje pog. zlasti na štajerskem.
"Štala" je v prenesenem pomenu neurejen, zanemarjen in umazan prostor. Prim.: "Kakšno štalo pa imaš tukaj?"
V širšem pomenu se izraz rabi kot opis neurejenega, zmedenega položaja ali dogajanja. Prim.: "Takrat se je začela prava štala!"
V izrazu se nemara skriva tudi klasična referenca na Avgijeve hleve, ki jih je zmogel očistiti šele Heraklej, ko je skoznje napeljal reko. Zato nekdo, ki trdi, da bo naredil red, reče: "Očistil bom to štalo!" in se s tem implicitno postavi na Heraklejevo mesto. Freud v knjigi Der Witz und seine Beziehung zum Unbewußten navaja tale vklik (očitno nekoga, ki je bil kar preveč klasično izobražen): "Le kje je Ariadnina nit, ki vodi iz Scile in Karibde teh Avgijevih hlevov?"
Dostopnost