Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zajček
Zajček se imenuje odsev ogladala na steni, najbrž zato, ker se že majhen premik ogledala na steni pokaže kot velik skok svetle lise. Zajček je bila včasih pogosta igra otrok, včasih so tudi nagajali starejšim, ker so jim uperili svetlobo v obraz.
zajebati
veliko pomenov, široko uporabno!
# ~ nekoga: ne narediti, največkrat namerno, zanalašč, kar je bilo z nekom dogovorjeno, domenjeno in ta nekdo ima zato sranje, ali tudi nalašč narediti tako, da ima nekdo težave; podobno = spravit, potisnit v (drek). Zajebal (me) je, prisegel je da pride, pa ni. Zajebal je cel razred, da so jim skenslal končni izlet.
# ~ nekaj: pokvariti, zamočiti, storiti - največkrat po nesreči, nenamerno - da nekaj ne uspe.
Predolgo sem inkubirala plate, zajebala sem cel poskus. On je zajebal, pozabil je naročiti servis.
*zajebi; (reklo v dialogu z več pomeni; = ni tako, ne bo tako; =konec besedi, amen; = ni dovolj dobro, premisli; = zgrešena zamisel, se ne strinjam)
A: ...se strinjaš, da bo tako? B: zajebi!; -vsi smo se strinjsli, da ti plačaš stroške. B: zajebi!;
zajeb - težava, nevšečnost, nevarnost
zakáj
1.it perché, per quale ragione, per quale motivo
2. a quale scopo, perché; il perché; perché, poiché, siccome
zakáj
vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ) 1. vzroč., vzroč. vpraš. prisl. zaim. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|; 3. namer., namer. vpraš. prisl. zaim., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|;