Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Kulturna kompetentnost
Primerno usposobljenost, spretnost, ustrezna sposobnost za delo v večkulturni družbi in za delo s pripadniki različnih kultur. Kompetenca je nabor obnašanja, spretnosti, stališč, ki so po-vezana z uspešnim obnašanjem glede na določen kontekst. Kulturno kompetentna socialna služba je odzivna na socialne probleme v odnosu do kulture, »rase«, spola itd. Potrebne so, če določeno okolje vključuje delo z ljudmi iz drugih držav in različnih kultur. Gre za skupek ve-denja, odnosov, praks, zakonodaje, ki socialnim službam omogočajo učinkovito delo s pripa-dniki različnih kultur. Kulturna kompetentnost zato nujno obsega prepoznavanje in razumeva-nje, kako ekonomski pogoji, »rasa«, kultura, etničnost in širši družbeni kontekst vplivajo na vsakdanje življenje in njihove izkušnje. Kulturna kompetentnost torej lahko razumemo kot zmožnost strokovnjaka za učinkovito opravljanje svoje strokovne vloge v večkulturnem okolju.
Kulturni relativizem
Sistem idej, ki temelji na prepričanju, da so vsa dejanja, odločitve, potrebe posameznih kultur kulturno pogojene oz. kulturno determinirane. Zato je pomembno razumevanje kulturnih po-sebnosti in njenih vplivov na izkušnje ljudi, saj obratno lahko pride do etnocentrizma.
kúpec
Oseba ali organizacija, ki na trgu kupi dobrine z namenom ...
en customer, buyer
kurbl
zaganjač (tudi kurbel; kurbelj); nožni zaganjalnik motorja pri motornem kolesu; ročni zaganjalnik - kljuka - pri citroenovem spačku. Uporablja se za stvar, včasih tudi za ljudi, ki so motivirajoči in priganjajoči. Odvisno od sobesedila ima izraz lahko pozitiven predznak ali negativnega; pri slednjem uporabljamo izraz kurbel tudi zato, da nam ni treba uporabiti vulgarne ženske oblike "kurba".
"Nas je pa ta kurbl tako gonil (spodbujal, priganjal), da smo prišli eno uro prezgodaj."
Tudi pristojnejša zamenjava za besedo "kurbir".
---
Tudi neformalni šaljivi ogovor med prijatelji.
"Kva j zdej, kje s kej, kurbl?!" Zamenjava za nagovor: "Kvaj zdej, kurba stara?!"
kwajdejpojzej
Oblika pozdrava, ki je bila uvedena zato, da bi bilo prave Gorenjce še vedno moč ločiti od mladih snobov iz Rožne doline (ki v današnjih časih uporabljajo izvirni gorenjski izraz "(Kva j' dej?)"), in je topogledno postala zaščitno geslo visokih gorenjskih krogov (ki se pogosto gibljejo nad 1500 m nadmorske višine). Zanimivost te fraze je v tem, da istočasno operira s sedanjostjo (dej, zej) in prihodnostjo (poj) in ju na določen način izenači, kar v prenesenem pomenu besede pomeni, da jutri ne bo prav nič bolje ali slabše, kot je danes.
ladja
V Ljubljani pogosta oznaka za veliko, predvsem daljše in zato manj okretno vozilo; za njegovo upravljanje potrebuješ kar nekaj spretnosti.
"Glej ta avto! a ni hud!"
"Ja, sam je ladja ..."
"Ja, kako bo pa s to ladjo parkiral?!"
láhek
1. ki ima razmeroma majhno težo
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti
6. ki se duševno in telesno dobro počuti
7. lahkomiseln, neresen
8. umetniško nezahteven
Dostopnost