Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tréba
povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~ treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~
ubíti
ubíjem dov., nam. ubít/ubìt, star. ubívši; ubítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ jajce; ~ napadalca s puško; poud.: Vročina jih je čisto ubila |zelo utrudila|; Ne grem, pa če me ~eš |sploh ne|; ~ komu veselje do dela |vzeti|; poud. ubiti kaj z/s čim ~ čas z branjem |ga porabiti|; ubíti se ubíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|; poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|;
ubrísati
ubríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; ubrísanje (í ȋ) sleng. koga Tiho, če ne te ~em udarim: ubrísati jo ubríšem jo (í ȋ) sleng. hitro oditi, steči: ~ ~ za kom ubrísati se ubríšem se (í ȋ) star. Nebo se je ubrisalo zjasnilo:
uglédati
-am dov. uglèj/uglêj uglêjte, star. uglédi -te; -an -ana, star. ugledávši; uglédanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ človeka; ~ hišo ob cesti uglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; Če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
úpati
-am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ) 1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi: Temu človeku ni ~ zaupati: knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš: Dokler bo upal, bo zdržal2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|;
usódno
povdk. (ọ́) poud. Za nas bi bilo ~, če ne bi bili takoj dobili pomoči |slabo, nepopravljivo|;
vèč
mer. prisl. (ȅ) ~ pove, če ne siliš vanj; Vzemite ~, saj imamo dovolj; ~ delati; ~ vreden; Izostal je ~ kot pet dni; biti ⚫ ~ ali manj odsoten bolj ali manj:
védeti
vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́) 1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati: ~ pesem na pamet znati: poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno: Dal jim ...