Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
štírje
štíri -i -ih glav. štev. -im -i -ih -imi (í) ~ delavci, fantje; ~ letni časi; štiri lipe, ure; ~i okna; komedija v ~ih dejanjih; pogon na ~i kolesa; zmagati s ~imi goli prednosti; ⚪ ~ možgani četvero možganov: ⚪ ~i grablje četvero grabelj: ⚪ ~i vrata četvero vrat: štírje -ih m mn., člov. (í) ~ so sedeli za mizo; biti sam proti ~im štíri -ih ž mn., člov. (í) ~ so že rodile; nečlov. Ura je ~; vstati ob ~ih zjutraj |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00|; v zvezi vse štiri: spustiti se na vse ~; hoditi, kobacati se, plaziti se po vseh ~ih; poud. braniti, otepati, upirati se z vsemi ~imi |močno, zelo|; štíri -ih s mn. (í) Večino telet so prodali, le ~ so ostala pri hiši
tík
nepravi predl. z rod. (ȋ) Obvoznica je speljana ~ naselja; stati ~ okna, vrat
tiščáti
-ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í) 1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|; tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi|; tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|;
tóg
-a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́) ~ vrat; biti preveč ~ po značaju tog od česa biti ~ ~ sedenja tógi -a -o (ọ́) ~ spoj tógost -i ž, pojm. (ọ́)
tríje
tudi trijé trí -í glav. štev. -ém -í -éh -émi (ȋ; ẹ̑) ~ bratje; ~i lipe; ~i okna; ~i tisoč; ~i ure hoda; obvladati ~i svetovne jezike; igra v ~eh dejanjih; delati v ~eh izmenah; V ~eh letih bo projekt končan; zmagati s ~emi goli prednosti; ⚪ ~ možgani troje možganov: ⚪ ~i grablje troje grabelj: ⚪ ~i vrata troje vrat: Počakaj ~i, štiri minute; jezikosl. ~i pike 〈...〉 tríje tudi trijé tréh m mn., člov. (ȋ; ẹ̑) Od sedmih so ostali živi le ~; biti sam proti ~em; Za družbo so potrebni ~ trí tréh ž mn., člov. (ȋ) ~ so že rodile; nečlov. vstati ob ~eh zjutraj |ob 3. uri; ob 3h; ob 3.00|; trí tréh s mn. (ȋ) Eno tele so prodali, ~ so ostala pri hiši
tróje
-ih tudi tróje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) dogovoriti se s ~imi delavci: z zidarjem, pleskarjem, elektrikarjem; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. ~ prijateljev trije prijatelji: ~ oken tri okna: tróje s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |tri stvari|; v tróje nač. prisl. zv. (ọ̑) večerjati ~ ~