Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
biti za en list pametnejši od knjige
Soseda Ema misli, da je za en list pametnejša od knjige.
= misli, da ve vse o vsem (oz. ve več, kot je napisano v vseh knjigah)
Jaz pa mislim, da sem za dve...
en điro
Malo naokoli; za kratek čas ven.
Primorski izraz, prevzet iz italijanske besede za krog, giro (dobesedno //en krog//).
A: "Kam greš zdej, ura je petnajst do polnoči!"
B: "Ma samo en điro do centra, dej!"
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ena ni nobena
Marsikdaj kadar nas težvave oblegajo ali kadar ne vemo, se ne zavedamo kako to, da smo ravno mi tisti ki smo dobili slabo oceno. Uh?? Ravno jaz sem dobila enko! si rečejo mnogi dijaki. Nato pa sledi psihološka oblika kateri pravimo izgovarjanje. Tu sledijo raznorazne fraze, s katerimi dijaki spodbudimo sebe, hkrati pa se izgovarjamo, prepričujemo sebe, da je vse v redu, da ni skrbi ter dodamo v slovarju v svoji glavi naslednjo frazo: Ena ni nobena!
Torej dobimo enko ... in kako se branimo? Tako, da si rečemo ... Ena ni nobena... Toda kaj ko se pojavita dve?? Takrat pa postane fraza pretekli utrinek, po katerem nastopi učenje za doseg cilja, toda takrat je lahko že prepozno. Raje si povejmo: Danes ena ... nasledjič nobena!
Srečno preživetje šolskih dni, čeprav je skoraj konec,
vam želim, da bi se le ti iztekli brez popravnih ter z nasmehom na licih.
Medelin
a da bi?
to besedno zvezo uporabljamo, kadar se malo pošalimo z ukazom, ki ga nam nekdo da.
primer:
prijatelj: "ej dej zrihti mi en CD od Siddharte."
jaz: "a da bi?"
ani
Tolminska univerzalna beseda, ki lahko pomeni karkoli. Pomen je določen iz konteksta besedila.
Ena od večjih odlik besede je vsestranska uporabnost, ki ni omejena le na samostalniško besedo, ampak lahko nadomesti katerokoli besedno vrsto. Npr. Bejž po tist anegastn ani zad' za anem, da poanegam ano.
Pogosto v rabi po nekaj kozarčkih rujnega, ko začne primanjkovati besednega zaklada (// Dej mi še en ani. ). Včasih je to dober način, kako se izognemo eksplicitnemu imenovanju kočljivih situacij, stanj ipd. (//Mal sva se anegala. pomeni Malo sva se otipavala. Toda pazi na kontekst: npr. Nehi me anegat. pa navadno pomeni: Ne mi težit! ), preklinjanju ( Zaanegano! ) ali pa enostavno optimiziramo pogovor (npr. namesto Priklopi mi pnevmatsko kladivo, da poglobim ta predel. rečeš: Prklop mi ani, da poanegam ano. )
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
Aufbiks, čreva na plot!
Klic divjine.
(1) Kakopak, sosedu naj crkne krava. To naj po možnosti gleda s svojimi črevi na plankah (plotu).
(2) Dober sosed je mrtev sosed.
(3) Končni rezultat pojava nenadne agresije na gasilskih veselicah, v določenih delih Slovenije znanega pod imenom (štajerska ikebana).
(4) Psevdo psihoanalitski termin, ki označuje alkoholni obrat iz samodestruktivne agresije (samomor) v transdestruktivno agresijo. Predstopnje: kva s reku, a ja?, a ti to men pravš?, a s ti en frajer?, te'm na gob'c; sopomenka: bo nojžč pel.
(5) Poziv na pretep na vaških veselicah;
Dostopnost