Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
povedan
(pridevnik) govorjen; izblebetan, izdan, govorjen, razkrit, izčvekan, izbrbljan, izčenčan, izklepetan, izragljan, izčebljan; rečen, porečen, dejan; pripovedovan; obveščen, obveščan
reči
(glagol)
en sneer,
tell to,
say,
say,
tell,
reflect,
call,
name,
term,
dub
de meinen,
sagen,
nennen
sq them to,
them,
them,
tregoj,
quaj
fr dire,
nommer
hr reći,
kazati,
nazvati,
zvati,
nazivati
rêči
rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila: Težko ~e r izgovori: nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ⚫ rekla rekli: reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel: poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga: knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil: ~ nazaj odgovoriti: otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv.,...