pericít

celice, ki s prstastimi podaljški oklepajo endotelijsko cev kapilar in pokapilarnih venul, ležijo med duplikaturami bazalne lamine, so verjetno rezervne celice in so se sposobne diferencirati v makrofage

perinévrijski

nanašajoč se na perinevrij

perisináptičen

ki je ob sinapsi

Pickov

pigmênten

nanašajoč se na pigment

pigmênten

it pigmentale, pigmentario; di, al pigmento; pigmentario

pigmênten

nanašajoč se na pigment

pigmentíran

ki vsebuje pigment

pil

Proteinska votla nitasta struktura na površini donorske bakterijske celice, ki je dolga 2–3 µm, lahko pa tudi do 20 µm, in omogoča povezavo donorske in recipientske celice v procesu konjugacije.
en pilus

pílus

(lat. edn.: pilus; mn.: pili), Razlikujemo dve skupini pilusov: navadne piluse, s katerimi se bakterije sprijemljejo med seboj in pritrjujejo na tkivne celice, ter spolne piluse, ki omogočajo bakterijsko konjugacijo. Nastanek navadnih pilusov uravnavajo kromosomski geni, nastanek spolnih pilusov pa plazmidni geni (faktor F in kolicinogeni faktor I). Bakterijska celica ima po več sto navadnih pilusov in običajno le en ali dva spolna pilusa. Spolni pilusi se antigensko razlikujejo od navadnih pilusov in so specifični za določene fage. Preko njih se prenese DNA z dajalca na sprejemnika.