Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tŕsen
-sna -o (ȓ) tŕsni -a -o (ȓ) ~ sladkor; poud. piti ~ sok |vino|; ~a sadika
túj
1. ki je last drugega, ne osebka
2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku
3. ki mu osebek ne pripada
4. ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek
5. v katerem osebek ne živi, nima doma
6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele
7. ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja
8. ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka
9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja
10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada
11. ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni
12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen
13. ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti
14. ki osebku ni znan
udáriti
1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino
2. premikajoč se sunkovito dotakniti se česa
3. narediti sunkovit gib
4. zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok
5. hitro, silovito (vojaško) napasti
6. nenadoma, silovito nastopiti, pojaviti se
7. povzročiti škodo, težave; prizadeti
8. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik
9. s svojim delovanjem povzročiti negativne posledice
10. začeti neprizanesljivo ravnati s kom
11. izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo
12. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
13. hitro, silovito reči
14. iti, oditi
udáriti
-im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah: poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, ...