Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
svobôda
1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga
2. stanje, ko skupnost, država ni podrejena neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi
3. stanje, ko človek lahko izbira, se odloča po lastni volji
4. stanje, ko komu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja
5. stanje, ko kaka dejavnost ni omejena s posebnimi predpisi, pravicami koga
6. stanje, ko človek svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev
7. stanje, ko človek ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi
8. svoboščina
svój
1. izraža svojino osebka
2. izraža splošno pripadnost osebku
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka
4. izraža izhajanje od osebka
5. izraža (stalno) povezanost z osebkom
6. izraža ustreznost, določenost
7. izraža posebnost, drugačnost koga, česa glede na ljudi, stvari iste vrste
8. izraža približnost; okoli
9. poudarja besedo, na katero se nanaša
10. izraža omejitev trditve
11. neodvisen, samostojen
svôjost
1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste
2. neodvisnost, samostojnost
šelè
1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje
2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim
3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja
4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane
5. poudarja visoko stopnjo, mero
6. za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem
širòk
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost,
2. ki izraža razsežnost med najbližjima koncema
3. ki ima veliko razsežnost
4. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti
šporget
Štedilnik.
Ponekod se izgovarja (šporhet).
Izvira iz nemškega samostalnika Sparherd (Nemci radi sestavljajo več besed v eno besedo in je tako Sparherd sestavljena iz //spar//=varčevati in //Herd//=peč, t.j. //varčna peč//).
Slika [[1]].
Na nemško besedo sem naletel v knjigi nemške slovnice iz 1930 let (pravzaprav pa je bila namenjena slovenskim služkinjam ki so imele težave z razumevanjem nemško govoreče gospode).
Kako je iz Nemške izgovorjene besede šporherd prišlo do izgovorjave šporget//? Koroški Avstrijci zavijajo in bi verjetno rekli //šporherd. Poješ r in dobiš šporhed. Dodaš Slovenca, ki slabo sliši in iz h pride g ter d v t ter končno izgovorjavo šporget.