Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
γνώμη
, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ...
δαιμόνιον
, τό 1. božansko bitje, božanstvo, bog, καινὰ δαιμόνια novi, krivi bogovi. 2. nižje božanstvo (demon), duh varih; pri Sokratu: neki notranji božji glas, ki ga je svaril pred vsem grešnim in škodljivim. 3. NT hudobni duh, hudič. 4. božji ukrep, usoda.
δαίμων
, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.
διάνοια
, ἡ (δια-νοέομαι) 1. (raz)umnost, preudarnost, razum, duh, duša, bistroumnost θαυμάζω τὴν διάνοιαν. 2. mišljenje, premišljevanje. 3. a) misel, mnenje, διάνοιαν ἔχω mislim; b) namen, namera, sklep; c) pomen.
διάστροφος
2 (δια-στρέφω) ion. poet. zmešan, zmeden (duh), moten (oko umirajočega); (o živalih): pokvečen, ohromljen; κόραι zmeden, besen.
εἴδωλον
, τό (εἶδος) 1. podoba, slika, senca, mamilo, prikazen, duh. 2. posnetek, malik NT.
ἦτορ
, ορος, τό (gl. ἦτρον) ep. poet. srce, duša, življenje, duh, pogum, χάλκεον pljuča.
κῆρ
, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.
Dostopnost