zvléčen

zvléči

1. z vlečenjem spraviti kam
2. spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve

zvlẹ́či

de zusammenziehen

zvrhovátiti

zložiti, nakopičiti

žáganje

1. glagolnik od žagati
2. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju
3. suha, pusta, brezokusna jed

žvarovina

hu1. mócsing, mócsingos hús, rágós hús
2. kutyulék

ἄξιος

3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀχυρμιή

, ἡ (ἄχυρον) ep. pleve, kup plev.

ἐπ-αμάομαι

d. m. nanašam, nagrebem si, velevam nasuti, spravljam na kup τί.

εὐτέλεια

, ἡ, ion. -είη, -έη 1. dober kup, cenost τῶν σιτίων. 2. preprostost, varčnost, zmernost, εἰς εὐτέλειαν σωφρονίζω in συντέμνω varčno uredim kaj (modro skrčim izdatke), τῆς γνώμης nizko, podlo mišljenje.