Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
šušmár
1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo
2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja
Švica
zvezna država v srednji Evropi, meji na Nemčijo (362 km meje), Francijo, Italijo, Avstrijo in Lihtenštajn
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
tá
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem
5. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
6. ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati
7. izraža poljubnost oseb ali stvari
1. čeprav
2. za izražanje dodajanja k prejšnjemu
3. za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato
4. za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
5. za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega
6. za izražanje omejevanja; vendar
7. za izražanje nasprotja s prej povedanim
Ta črni/ta beli
Ljudska izraza za klerikalce in konzervativce. Črna barva zaznamuje duhovniško uniformo, bela pa je prevzeta iz komunističnega poimenovanja reakcionarnih nasprotnikov začenši z rusko revolucijo (dialektična delitev na bele in rdeče).
Slovenske vasi se tradicionalno delijo na ta črne pa na ta rdeče, kar je mogoče ugotoviti z obiskom vaške cerkve.
Moja bivša živi v rdeči vasi, kjer so še duhovnika enkrat zaštihali do smrti, ampak njeni praktično lastnoročno podpirajo vaško cerkev. Tako so črni, da jim je Stres osebno hišo blagoslovil.
ta je pa na roke delan
neroden, nesposoben, neumen človek
ne spočet med koitusom ampak med samozadovoljevanjem
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
Dostopnost