Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
štrebar
Štrebar označuje pridnega, marljivega, umirjenega, discipliniranega učenca, ki se pedantno do zadnje pičice nauči vsega na pamet. Ker so taki učenci navadno manj opazni, se včasih zdijo prosojni, celo dolgočasni, neduhoviti, nesamoiniciativni, duhovno ozki, neinovativni, nesamostojni; zato tudi ta izraz prehaja v rahlo slabšalnega.
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
takó
člen. (ọ̑) 1. presoj., presoj. člen. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|; 2. navez., navez. člen. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
Dostopnost