Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
baktêrija
skupina enoceličnih prokariontskih mikroorganizmov s preprosto celično strukturo brez jedra. Praviloma so obdane z značilno grajeno celično steno in nekatere še s kapsulo. Posamezne celice so velike od 0,2 do 230 µm, večinoma od 1 do 10 µm. Po obliki so kroglaste (kok), paličaste (bacil), nitaste ali svedraste (spiril) in se nahajajo posamično, v parih, verižicah ali v skupkih. V naravnih okoljih žive prosto ali v simbiozi z drugimi organizmi. Nekatere vrste so patogene in povzročajo bolezni pri človeku, živalih ali rastlinah. Glede na uporabljeni vir energije so lahko kemotrofi (kemoorganotrofi ali kemolitotrofi) ali fototrofi, po viru ogljika organotrofi (heterotrofi ali avtotrofi), medtem ko so glede odvisnosti od kisika aerobi, mikroaerofili, anaerobi ali fakultativni anaerobi. Razmnožujejo se nespolno, običajno z delitvijo, nekatere tudi z brstenjem. Občasna izmenjava genetske snovi poteka s konjugacijo, transdukcijo ali transformacijo.
bakteriofág T4
virulentni bakteriofag, ki inficira enterobakterije. Ima ikozaedrično kapsido in krčljiv rep. Infekcija se začne, ko se fag s pomočjo dolgih repnih vlaken pritrdi na posebna mesta na gostiteljski celici. Fagova DNA se lahko injicira samo, če so vlakna iztegnjena. Transkripcija fagove DNA poteka v treh stopnjah: zgodnji, srednji in pozni. Za potek je potrebna celična RNA polimeraza.
Dostopnost