Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
člôvek
1. edina živeča vrsta iz rodu Homo, primat pokončne drže, ki lahko oponira palec, je sposoben izdelovati in uporabljati orodje, govoriti, z visoko razvitimi možgani in sposobnostjo za abstraktno mišljenje
2. → oseba
človéški
1. nanašajoč se na človek 1—2
2. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti
3. ki ima za človeka značilne lastnosti
4. ki ustreza osnovnim zahtevam, potrebam človeka
človéški
-a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i
čŕniti
-im in črníti -ím T
1. kdo/kaj delati (komu/čemu) črno, temno kaj (s čim/kako)
2. kdo/kaj slabo govoriti za koga
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
Dostopnost