naročíti

1. izraziti željo, zahtevo
2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti

naročíti

-ím dov. narôči -íte; naróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ delavce za popravilo hiše naročiti komu kaj ~ prijatelju pijačo; ~ otroku ubogati; omilj. Pri mojem bratu so naročili |bratova žena je noseča|; naročíti se -ím se (í/ȋ í) na kaj ~ ~ ~ časopis

navézati

1. z vezanjem namestiti, dati na kaj
2. narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom
3. narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti
4. narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik

nécessité

sl potreba, nuja, sila, pomanjkanje; potrebnost, nujnost, neizogibnost

ne upoštevati

ignorirati, ne zmeniti se za, prezreti, ne spoštovati, namerno spregledati, namerno preslišati, zanemariti, spregledati, prekršiti, kršiti, na hitro odpraviti, zavreči, ne ozirati se na, preslišati, odreči se, odpovedati se, izogniti se, ne meniti se za; ne vzeti v obzir; zavrniti | upreti se, zaničevati, prezirati, rogati se, odmisliti, pustiti ob strani, pozabiti na, zmotiti, skaliti, nasprotovati, kljubovati, odpisati, ne ubogati, prelomiti; izločiti; odpraviti; ne izvesti

obéir

ôča

oče

ôče

1. moški v odnosu do svojega otroka
2. oče očeta ali matere
3. naslov za starejšega poročenega moškega, navadno gospodarja
4. član samostanskega reda, ki je duhovnik
5. idejni utemeljitelj, pobudnik

oče

>>> glej geslo >>>

odrékati

1. meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar nakazuje določilo
2. delati, da kdo ni deležen česa pozitivnega od osebka