Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
stráh
1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin
2. kar vzbuja, povzroča tako stanje
3. izraža težavnost, mučnost česa
4. izraža zgražanje, ogorčenje
stréljati
in streljáti -am tudi stréljati -am nedov. stréljaj -te in -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; stréljal -ála tudi -al -ala, stréljat, stréljan -a; stréljanje in streljánje; (stréljat) (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ fazane; ~ talce; šport. ~ enajstmetrovko streljati na koga/kaj ~ ~ sovražnika streljati po kom/čem ~ ~ sovražniku stréljati se in streljáti se -am se tudi stréljati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Na ulici se spet ~ajo
strésati
1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja
2. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo
3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega
4. s tresenjem odstranjevati
strésti
1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja
2. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo
3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega
4. s tresenjem odstraniti
strésti
strésem dov., nam. strést/strèst; strésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) koga/kaj ~ spečega, da se zbudi; ~ sadeže z drevesa; prakt.sp. Elektrika ga je stresla stresti z/s čim ~ z glavo strésti se strésem se (ẹ́) Hiša se je stresla; poud. stresti se na koga/kaj Spet se je stresel nanj |izrazil svojo jezo, nejevoljo|;
strínjati
1. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati
2. imeti, združevati
strníti
1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov
2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto
3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno
stroke
sl udarec (s šibo, z bičem), sunek; močan zamah (pri plavanju, z veslom, s krilom); bitje (ure); utrip (žile); poteza (s peresom, čopičem itd.); poteza; napad, šok, kap, poškodba; veslač, ki daje takt za veslanje; takt; vektor; razelektritev; stil, manira; (redko) značilna poteza, znak; božanje, ljubkovanje, glajenje (z roko)
s tujim kurcem po koprivah mlatiti
tudi: s tujim curakelnom / curaklom ...
Ponosno izvajati dejanja, pri katerih je naš lasten vložek in tveganje majhno oz. nično.
Izraz je prevod ekvivalentnega srbskega izraza "Lako je tuđim kurcem gloginje mlatiti" in ima zelo nazoren pomen - dejanja, ki nas ne bodo direktno prizadela, ponavadi lahko brezskrbno opravimo, saj bodo posledice zanje utrpeli drugi.
Si vedel, da je slovenska vlada kupila letalo za 35 milijonov dolarjev?
Jah, lahko je s tujim kurcem po koprivah mlatiti.
Jure je spet mlatil s tujim kurcem po koprivah - včeraj me ni bilo v šoli, pa me je kar prijavil na matematično tekmovanje.
Dostopnost