Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tést
postopek za ugotavljanje lastnosti, sposobnosti, prisotnosti in ustreznosti kake snovi v telesnih tekočinah, tkivih ali izločkih, je način potrjevanja ali izključenja kake bolezni, ter preizkus znanja in ocena duševnih in vedenjskih in funkcionalnih sposobnosti človeka z raznimi preverjenimi metodami in tehnikami
ujéti
1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega
2. prijeti, zgrabiti kaj
3. prijeti, zgrabiti kaj, kar se premika, giblje
4. z iskanjem, zasledovanjem priti do živali z določenim namenom
5. dobiti koga pri opravljanju dejanja, ki ga želi prikriti
6. z zvijačo, premeteno dobiti koga v položaj, ko ne more več zanikati, da dela, kar izraža dopolnilo
7. navadno z zvijačo dobiti, pridobiti koga za določeno odločitev, kar omeji njegovo svobodno voljo
8. biti uspešen v prizadevanju dohiteti koga
9. biti uspešen v prizadevanju ne zamuditi
10. biti uspešen v prizadevanju priti v stik, sestati se s kom, ki se težko dobi
11. biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj, kar se težko, redko dobi
12. biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj premikajočega se v položaj, ustrezen za uresničitev določenega dejanja
13. hitro, v kratkem času zaznati kaj težko zaznavnega, kratkotrajnega
14. naravnati ustrezno pripravo, da se kaj sliši
15. biti uspešen v prizadevanju doseči skladnost s tem, kar...
ujéti
ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za krilo ujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim:
vêja
splošen izraz za strukturo, ki se odcepi od večje ali pridruži k večji strukturi (npr. žili ali živcu)
vêlik
-íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust: jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj: jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren: ver. ~a sobota |velikonočna sobota|; véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico: véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog...
Dostopnost