zákon

1. splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi
2. pravilo ravnanja, vedenja, kot ga določa to, kar izraža prilastek
3. kar po volji, odločitvi koga določa njegovo ravnanje, mišljenje
4. stalna, nujna zveza med določenimi stvarmi, pojavi v naravi ali kaki dejavnosti
5. pravilo, načelo, ki je pogoj pravilnosti, vrednosti kake lastnosti, dejavnosti

zákon

fr loi; canon

zakon

eo leĝo; testamento; konstitucio

zavę̑z

zavę̑zək

de das Zugebundene: der Merkknoten am Tüchel

zgọ̑vor

de die Besprechung, das Gespräch

zvę̑za

de die Verbindung

Ἀμφι-κτύονες

, οἱ zaveza dvanajstih držav za skupno obhajanje svečanosti na čast Apolonu in Demetri. – Ἀμφικτυονίς, ίδος, ἡ priimek Demetre, ki so jo častili v Anteli.

διαθήκη

, ἡ (δια-τίθημι) 1. naredba, uredba, oporoka. 2. pogodba; (stara, nova) zaveza NT.

διαλλαγή

, ἡ (δι-αλλάττω) 1. izprememba, zamena. 2. izprememba mišljenja, sprava, poravnava, sklep miru, zaveza.