Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Dezinstitucionalizacija
Temeljna ideja dezinstitucionalizacije je, da telesne, senzorne in intelektualne ovire kot tudi duševne stiske ne smejo biti več razlog za kakršnokoli izključevanje ljudi, med katero spada tudi prostorska segregacija, to je nameščanje ljudi v večje zavode in druge institucije. Dezinstitucionalizacija pomeni zapiranje totalnih ustanov in odpiranje služb v skupnosti, ki so blizu ljudem in odgovarjajo na njihove potrebe. Vendar gre pri dezinstitucionalizaciji tudi za spremembo odnosov med strokovnjaki in uporabniki, za prevzemanje novih družbenih vlog in vključevanje uporabnikov, za premik moči od strokovnjakov in institucij k uporabniku, pa tudi za spremembo epistemologije razumevanja dolgotrajnih stisk. Dezinstitucionalizacija se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike, se nato preselila v zahodno Evropo, po letu 1990 pa kot univerzalna politika in globalna platforma za spremembe širše zajela svet. Danes je deklarirana v številnih mednarodnih dokumentih, ...
Dolgotrajna oskrba
To je odziv na demografske spremembe, s katerimi se spopadajo države po vsem svetu. Naglo staranje prebivalstva in sočasno zmanjševanje deleža mladega prebivalstva v sodobnih industrijskih družbah povzročata številne spremembe v (do zdaj) dokaj stabilnih ureditvah. Hkrati s podaljševanjem življenja, napredkom medicine, zmanjševanjem deleža aktivnega prebivalstva in večanjem deleža ljudi, odvisnih od pomoči, smo priče spremembam v družinskih razmerjih in medgeneracijskih odnosih. Razmerje med ljudmi, ki pomagajo, in tistimi, ki prejemajo pomoč, se je radikalno spremenilo; po eni strani se je povečalo tveganje ljudi, da ne bodo prejeli ustrezne pomoči in podpore, po drugi strani pa se je povečala obremenitev ljudi, ki pomagajo. Spremembe razmerja med prebivalstvom, ki potrebuje pomoč, in prebivalstvom, ki lahko pomaga, so po mnenju nekaterih alarmantne, vendar jih lahko razumemo tudi kot možnost za iskanje novih oblik sožitja in solidarnosti v družbi, zato bo dolgotrajna oskrba v prihodn...
dopolnjevanje nepopolnih dražljajev do celote
zapiranje nepopolnih dražljajev do celote
foley
sl dosnemavanje zvokov, dosnemavanje šumov, foley
Postopek v zvokovni poprodukciji filma, pri katerem strokovnjaki ročno ustvarjajo ali nadomestijo ter posnamejo zvoke, ki posnemajo gibanje in dejavnosti nastopajočih na zaslonu. To vključuje simulacijo zvokov, kot so koraki po različnih podlagah, odpiranje in zapiranje vrat, šum oblačil in drugi zvoki, povezani z gibi in dejanji likov, ki niso bili posneti med originalnim snemanjem zvoka ali pa se v teh posnetkih komajda slišijo. Tako posneti zvoki se združijo z dialogom in ostalimi posnetimi zvoki, zvočnimi učinki in glasbo, da za gledalce ustvarijo končno zvočno izkušnjo z realističnim vtisom.
imeti rep
Človeka, ki ne zapira vrat, pogosto vprašajo: "A 'maš rep?" Seveda, ko se to po večkratnih nezaprtih vratih že ve, se lahko vprašnje prelevi v trditve: "Ti pa imaš rep!", "Mater 'maš dolg rep!", "Umak'n ga, sicer ti bom rep p'rpru!" ipd.
Dostopnost