Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ženska tekmovalna orodna telovadba
je športna panoga,kjer tekmovalke tekmujejo v štirih disciplinah: na preskoku, dvovišinski bradlji, gredi in parterju. Tekmovalke tekmujejo posamezno ali kot vrsta ter v eni ali več naštetih disciplinah, če v vseh se imenuje disciplina mnogoboj. Tekmovalka se imenuje telovadka.
žid eppens
Besedna zveza Žid Eppens izhaja iz angleške besedne zveze Shit Happens, le da ima v slovenščini malce spremenjen pomen, oz. način razumevanja. Kot najbrž vsi veste, so bili židje oz. judje marsikomu velik trn v peti. Tako bi si lahko tudi Hitler pri sebi občasno zagodrnjal Žid Eppens; v smislu da se zgodi nekaj zares grdega ter slabega, kar pa je v našem primeru torej sopomenka za žide. Vidite, dragi moji, sovraštvo zares nima meja, če upoštevamo dejstvo, da si lahko nekdo izmisli še kaj takega...
Žid Eppens = sranje se zgodi, saj žid je sranje
seveda nismo antisemisti, le ta bizarna misel nam je nekega dne brez pametnega razloga šinila v glavo!
žív
1. sposoben rasti, razmnoževati se
2. ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi
3. ki je iz živih bitij, zlasti ljudi
4. ki še deluje
5. ki vpliva, vzbuja zanimanje
6. ki obstaja (v resničnosti)
7. ki ima izrazite poteze, značilnosti, podobne kot v resničnosti
8. za katerega je značilna življenjska sila, veselje, volja do udejstvovanja
9. živahen
10. ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi
11. intenziven, močen
12. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
13. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
živalski vrt
ustanova za gojenje, razkazovanje in opazovanje domačih in tujih živalskih vrst
ŽOGA JE PALA
Rek spominja na KOCKA JE PADLA, je pa njegov smisel v tem, da se lahko razume na dva načina:
1. da pomeni: ŽOGA JE (v italijanščini, v prevodu) PALLA. Izgovorimo seveda "pala".
2. da pomeni: ŽOGA JE PA(D)LA (če zanemarimo pravilnost pala-padla). V nekaterih narečjih se reče namesto PADLO - PALO, npr. slika je dol pala, pa tudi če sicer preberemo na hitro ŽOGA JE PADLA, se D ne sliši tako močno ali pa sploh ne.
Svojo vrednost ima rek v situacijah, ko nekomu rečeš, ŽOGA JE PALA, ta pa ne ve za italijanski pomen ter takoj pomisli, da želiš reči, da je žoga padla, običajno se zmede, ker ne razume pointa, morda vpraša kaj to pomeni, pa mu mirno odgovoriš: "To kar sem rekel: Žoga je v italijanščini pala, se reče pal(l)a"
žuželke
razred členonožcev, več kot 1,500.000 znanih vrst, tj. dobre tri četrtine vseh znanih živalskih vrst
žvaliti
Beseda pomeni poljubljati se po francosko. Besedotvorno je izpeljana iz besede žvau, žival torej, kar namiguje na to, da (vsaj sprva je, ali pa je bilo tako mišljeno) označuje zelo živahno, živalsko zalizovanje, že skoraj perverzno poljubljanje. Danes je pomen bolj ko ne nevtralen, saj je (srati) ne sliši več.
"A sta zažvalila?"
"Ej, kaj pa tedva? A žvalita?"
Pogovorno lahko "**za**žvaliti" lahko pomeni tudi nekoga močno udariti.
"Stari, tak te bom zažvalo okrog gobca, da se boš iskal."
žvrcati
Glagol žvrcati je nedovršni par glagolu (po)žvrkniti. Po naliki z žvcati se govori tudi požvrcniti, možna pa je tudi nepalatalizirana oblika žvrkati, ki pa je bolj redka. Glagol žvrcati namreč upošteva 3. palatalizacijo (kot dvigniti - dvizati, klikniti - kli'cati). Zadnje čase se sliši tudi nešumniška različica zvrcati.
Besede pomenijo poklicati nekoga z mobija na mobi, potem pa že po enem ali dveh zvonjenjih prekiniti zvezo. Klicani mora tako poklicati klicatelja; tako klicarjenje ni priljubljeno, saj mora klicani plačati več (ponavadi se ljudje tako razvadijo, da zvrcajo nekomu, ki ima naročnino). Žrvcanje pa je uporabno tudi kot signal, seveda ob poprejšnji domembi.
Primer:
"Kva mi žvrcaš!"
"No, prid' pol v'n, k' ti požvrknem."
Povsem enak pomen ima beseda bipniti, bipati, ki izhaja iz medmeta, ki posnema glas telefona: "bip"
Besedi žvrcati in bipati sta različno razširjeni - tod govorijo tako, tam tako.
Ponekod uporabljajo izraz požmrkniti (naglas pred r).
ἀκούω
[Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga ž...
Dostopnost