izdivjáti se

-ám se dov. izdivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Burja se je izdivjala |ponehala|; Konji so se izdivjali; poud. izdivjati se nad kom ~ ~ ~ ujetniki |jih namučiti|; poud. ~ ~ pred zakonom |spolno se izživeti|;

izdivjáti se

de sich austoben, sich die Hörner abstoßen

izdivjati se

>>> glej geslo >>>

izdivjati se

eo elfurioziĝi, ĉesi furiozi, kvietiĝi

izdivjáti se

1.sh izbjesnjeti se (besne-), iskaliti svoj bijes
2. protjerati (-ter-) svoje

izdolžíti se

de sich der Schulden entledigen

izdomáčiti se

de sich vertraut machen

izdrískati se

izdrístiti se

de sich durch Abführen entleeren

izdrstiti se

de ablaichen