Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
obligácija
1. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza
2. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica
obligácija
-e ž, pojm. (á) pravn. (obveznost, obveza); števn., neobč. imeti ~e v službi obveznosti, dolžnosti: fin. izdati ~e obveznice:
obráčati
1. spreminjati izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer ali usmerjenost
2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu
3. delati, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor
4. delati, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo