Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čéz
prisl. (ẹ̑) 1. smer. prostor., smer. prostor. prisl. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi: iti ~ čez mejo: 2. mer., mer. prisl. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|; 3. mestov. prostor., mestov. prostor. prisl. tam ~ na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
čez
[poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑) 1. smer. prostor. ali prostor. potismerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti ⚪ ~ okno skozi: Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb ⚪ ~ Zidani Most skozi: poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|; 2. čas.časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote: 4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti: gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena: 5. lastn.lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ t...
člôvek
-éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo: avtobus za petdeset ljudi potnikov: ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož:
Čorniti
Čorniti čornem dov., čornite
1. //na hitro nekaj vzeti//: preden je odšel, je z obešalnika čornil plašč; iz peresnice je čornil svinčnik in začel pisati; s police je čornil knjigo in se poknil na kavč
2. //ukrasti, odtujiti//: iz denarnice je čornil 5€; v trgovini je čornil pločevinko piva; čornili so mu telefon; v draguljarni je čornila nekaj nakita; naslov za svoj film je čornil od enega že posnetega filma; v svoj film je vstavil glasbo, ki jo je čornil v nekem že obstoječem filmu;
3. Čorniti ga //iti, oditi, odpraviti se//: po plačanem pivu ga je čornil proti domu, preden je šla domov, ga je še čornila k prijateljici; skupaj so ga čornili do gostilne, proti domu je čornil šele pred nekaj minutami
4. Čorniti (ga)
pospešeno odditi, zbežati povozil je pešca in (ga) kar čornil naprej; ropar (ga) je čornil s kraja zločina v roku nekaj minut
5. //priti//: policija je na kraj zločina čornila kmalu po zločinu, po dolgi noči je čornil domov šele okoli 5. ure zjutraj;
PRIMERI MEŠANE UPORAB...
da
1. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
2. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
3. za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka
4. za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka
5. za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku
6. za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka
7. za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi
8. za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav
9. za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka
10. za izražanje
11. za omejevanje prej povedanega
12. za poudarjanje
Dostopnost