Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἰδιώτης
, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.
κοινός
skupen, vzajemen; splošen, navaden, obči, splošno znan, splošno veljaven, ki se sme vsem povedati; preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet; istoroden, soroden; soudeležen; nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden; ki se druži z vsakim, preprost, podel; skupno z, skupaj; javno, v imenu države, na skupne stroške; istočasno, vzajemno
κοινός
3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajem...
Λάκων
, ωνος, ὁ, fem. Λάκαινα, Λακω-νικός 3, Λακεδαιμόνιος 3 lakonski, lakedajmonski; subst. 1. ὁ Λάκων, ὁ Λακεδαιμόνιος Lakonec, Lakedajmonec. 2. ἡ Λακωνική (γῆ) Lakonija. 3. τὸ Λακωνικόν a) lakonski narod, lakedajmonska država; b) lakedajmonsko obnašanje. 4. Λακεδαίμων, ἡ mesto L. = Sparta.
ὅλος
celoten, cel, ves, popoln, nerazdeljen; popolnoma, sploh, nasploh, vobče, z eno besedo; popolnoma, sploh, nasploh, vobče, z eno besedo; skozi in skozi, skoz in skoz, vseskozi, docela; popolnoma, povsem, docela
ὅλος
3, ep. οὖλος [Et. iz ὁλϝο-ς, idevr. sol-wo-s, lat. salvus] celoten, cel, ves, popoln, nerazdeljen; ὅλος ὥρμημαι težim s celo dušo, καθαρὸς ὅλος ves (popolnoma) čist NT; subst. τὸ ὅλον (in pl.) celota, država, vesoljni svet, vesoljstvo. – adv. τὸ ὅλον sploh, povsem, popolnoma, vobče, z eno besedo; δι' ὅλου skoz in skoz NT; ὅλῳ καὶ παντί popolnoma, ὅλως popolnoma, sploh, vobče, z eno besedo.
πᾶς
, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsek...
πόλις
, ἡ, ep. πτόλις [Et. staroindsko pūr, púra-m, trg, trdnjava. – Obl. at. πόλεως, πόλει, πόλιν, πόλι; πόλεις, πόλεων, πόλεσι, πόλεις; ep.: gen. πόλιος, πτόλιος, πόληος, dat. πόληι, πτόλεϊ, acc. πτόλιν, pl. πόλιες, πόληες, πολίων, πολίεσσι, πόλιας, πόληας; ion.: dat πόλι, pl. πόλισι, acc. πόλις; poet. gen. sg. πόλεος]. 1. mesto; pos. a) glavno mesto (Atene, Troja); b) mestni grad, zgornje (utrjeno) mesto (= ἀκρόπολις); c) trdnjava; d) rojstno mesto. 2. domača dežela, domovina, občina, (svobodna) država; τὰ τῆς πόλεως (πράγματα) državne zadeve, državni posli, državna uprava. 3. meščani, državljani.
πολῑτεία
, ἡ, ion. -τηίη in πολίτευμα, ατος, τό (πολιτεύω) 1. a) državljanska pravica, državljanstvo, meščanstvo; b) obnašanje, vedenje, življenje državljanov. 2. a) državna uprava, oblast, vlada, ustava, država NT; b) politika, politično delovanje, ljudovlada, demokratija; politična odredba.
Dostopnost