Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
συμ-μετρέομαι
1. med. izmerim, od-, premerim, preračunim, τί τινι kaj s čim. 2. pass. izmerjen (odmerjen, dodeljen, določen) sem komu, βίος ujemam se, skladam se s kom τινί, ἔφθιτο συμμετρούμενος τῷ μακρῷ χρόνῳ izenačen dolgemu življenju (= zelo star).
τάσσω
, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν...
τέλειος
3 in 2 τέλεος 3 in 2 1. a) dokončan, dovršen, dopolnjen, popoln NT; polnoštevilen, εἴς τι v čem, τὸ τέλειον popolnost NT; čil, leporasel, brez madeža, izbran ἱερά, αἶγες; b) dorastel, polnoleten ἀνήρ; c) določen, brezpogojen, neizpodbiten ψῆφος. 2. a) izpolnjujoč, dovršujoč, τελειότατος πετεηνῶν najzanesljivejši proroški ptič; b) izvršen, uspešen, ki se izpolni ὄψις ὀνείρου οὐ τελέη. – adv. τέλεον, τελέως NT popolnoma, docela; naposled.
τέλος
, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλ...
τεύχω
[Et. sor. τύχη, τυγχάνω; nem. taugen (got. dugan = tauglich), tüchtig, Tugend. – Obl. fut. τεύξω, aor. ἔτευξα, pf. τέτευχα, pass. pf. τέτυγμαι, inf. τετύχθαι, plpf. ἐτετύγμην, fut. 3 τετεύξομαι, aor. ἐτεύχθην, ἐτύχθην, adi. verb. τυκτός, med. fut. τεύξομαι – ep. impf. 3 du. ἐτεύχετον, aor. 1 τεῦξα, aor. 2 (redupl.) τέτυκον, inf. τετυκεῖν, pf. pass. 3 pl. τετεύχαται, plpf. τετύγμην, 3 pl. (ἐ) τετεύχατο, aor. 2 med. τετυκόμην, inf. τετυκέσθαι, ion. plpf. act. ἐτετεύχεα]. ep. poet. I. act. 1. pripravljam δεῖπνον, narejam, izdelujem, gradim, tešem δώματα, νηόν, εἴδωλον; tkem εἵματα. 2. prirejam, povzročujem, učinjam, izmišljam δόλον, zaženem krik βοήν, vnemam, začenjam ἔριν; τινά τι narejam koga za kaj ἄγνωστόν τινα; τί σ' ἔτ' τεύξω kaj naj še s teboj naredim (počnem)? II. med. dam si kaj napraviti, pripravim si kaj τί. III. pass. 1. pripravljam se, izdelujem se, τετυγμένος dobro (lepo, umetno) izdelan κρητήρ, τινός iz česa, ἀγρός dobro obdelano polje, νόος zdrav, popoln, τινί preskrbljen,...
ὑπηρετικός
3 veslarski, za službo sposoben ali določen, ὅπλα podrejene bojne čete, orožje najemnikov, κέλης brzpplovka v službi, ἡ ὑπηρετική služba, τινί za koga, pri kom, τὸ ὑπηρετικόν (πλοῖον) čoln, ladjica.
ὑπό-κειμαι
(tudi v tmezi) ležim pod čim; pren. 1. sem za podlago, tvorim podlago, podpiram kaj. 2. ležim komu pod nogami, sem podložen, pokorim se τινί. 3. ležim pred kom, sem zraven, nahajam se, ἐλπὶς ὑπόκειται πᾶσιν vse navdaja nada. 4. trdno sem sklenjen, določen, τούτων οὕτω ὑποκειμένων; ὑπόκειταί μοι, ὅτι ravnam se po načelu, da.
χρόνος
, ὁ čas, doba (življenja), starost; pl. določen čas, doba, rok, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. – adverb. a) βαιοῦ, οὐ μακροῦ χρόνου v malem času, v kratkem; b) (τῷ) χρόνῳ s časom, polagoma, pozno, končno, χρόνῳ ποτέ naposled, ἐν, σὺν χρόνῳ s časom, črez dolgo časa; c) χρόνον nekaj (dolgo) časa, ἕνα χρόνον enkrat, v trenotku, τὸν ἀεὶ χρόνον za vse čase, venomer, οὐδένα χρόνον noben trenotek; d) διὰ χρόνον črez dolgo časa, ἀνὰ χρόνον v teku časa, s časom; e) ἐπὶ χρόνον nekaj časa, ἐπὶ συχνὸν χρόνον črez dolgo časa, ἐφ' ὅσον χρόνον dokler; f) εἰς τὸν ἅπαντα χρόνον za vse čase, za vedno; g) κατὰ τὸν αὐτὸν χρόνον v istem času.
ὥρα
, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
Dostopnost