Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
-eska
V Ljubljani sem slišal že primere, ko ta ekspresivna pripona slabšalno označuje kako starejšo, preveč radovedno žensko, npr. Marta -> Marteska. Kako razširjena je takšna raba pripone oz. ali gre za omejen pojav, pa ne vem.
Primer: "Pazi, Marteska spet opreza na oknu, da bo lahko pol regljala sosedam ..."
espantar
sl osupniti, presenetiti, začuditi, strašiti, prestrašiti, plašiti, odganjati, prepoditi
etatízem
sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju
Etična dilema
Konflikt norm, kjer moramo izbirati med dvema ali več tekmujočimi etičnimi načeli. Odločanje glede etične dileme običajno pomeni, da moramo izbrati eno od etičnih načel, pri tem pa neizogibno zanemarimo ali kršimo eno ali več drugih; ali pa gre za nejasnost, katero etično načelo bi bilo dobro zasledovati v določeni situaciji (to se najbolj pogosto zgodi takrat, ko socialna delavka doživlja konflikt med svojimi (poklicnimi) vlogami). O etični dilemi govorimo, kadar izid oz. posledica izbire določnega načela pomeni tudi neželene ali negativne učinke za eno ali več oseb; najpogosteje pa je najbolj etična odločitev tista, ki povzroči najmanj škode oz. negativnih posledic.
étika
Filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede ...
en ethics
Etika
Beseda etika izhaja iz starogrške besede ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja, običaj. Etiko sestavljajo moralna načela, s pomočjo katerih lahko razlikujemo med tem, kar je 'prav' in kar 'narobe': med družbeno sprejemljivimi ravnanji in tistimi, ki veljajo za nesprejemljiva oz. neetična. Skozi zgodovino so filozofi na različne načine utemeljevali, kaj pomeni dobro / etično: Aristotel (6 stol. p.n.š.) je govoril o vrlinah posameznikov kot vodilu za etično ravnanje; Immanuel Kant (18. stoletje) je trdil, da moramo do drugih postopati tako, kot želimo, da bi oni do nas; John Stuart Mill (19. stoletje) je menil, da lahko etičnost merimo po izidu oz. posledici dejanj. Etika v socialnem delu se opira na različne teorije etike, ko poskuša ponuditi odgovore na vprašanje: »kako naj socialna delavka ravna?«.
Dostopnost