ugotavljanje

(samostalnik)

uporabljen

(pridevnik)

uporabljív

uporabljív

-a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) uporaben: ~ odpadek; biti dobro ~ uporabljiv za koga/kaj za gradnjo ~ material; poud. biti ~ ~ odgovorno funkcijo |primeren|; uporabljívost -i ž, pojm. (í)

uporabljiv

➞ uporaben

use

sl raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa); užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček; obredi kake Cerkve, liturgija

veljaven

pravnomočen, preverjen, verodostojen, zanesljiv, v uporabi, ustrezen, primeren, delujoč, uporaben, v obratovanju, obstoječ, preostal, resničen, primeren za uporabo

veljaven

1. veljaven, aplikativen, uporaben, primeren, primeren za uporabo
2. zakonit, legalen, veljaven
3. veljaven
4. veljaven

употребление

sluporaba, raba;

uporábən

de anwendbar, verwendbar