Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dualízem
1. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost
2. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel
edém
nakopičenje tekočine v medceličnem prostoru (navadno zaradi trajnejše ali nenadne večje spremembe koloidnoosmotskega ali hidrostatskega tlaka krvi v kapilarah in venulah)
elemènt
1. sorazmerno samostojen del celote, prvina
2. bistveni, osnovni del
3. faktor, činitelj, dejavnik
4. človek kot član družbe
5. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi
6. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila
Element
sl celica; činitelj; člen; dejavnik; element; enota; faktor; kemični element; kos pohištva; organ; prvina; sestavina; sestavni del
Epistemologija
Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Gle...
Dostopnost