Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐντός
[Et. lat. intus] 1. adv. notri, znotraj, v sredi, ἐέργω oklepam, zaklepam, τὰ ἐντός notranji deli, drob, ἐντὸς ποιῶ spravim noter v sredo, ἐντὸς ποιοῦμαί τινα πλαισίου vzamem, spravim koga v sredo četverokota, ἐντὸς γίγνομαι pridem noter, ἐκ τοῦ ἐντός na (od) znotraj, ἡ ἐντὸς θάλαττα Sredozemsko morje. 2. praep. z gen. a) kraj. znotraj, v, med, ἐντὸς βελῶν za streljaj, ἐντὸς τοῦ ποταμοῦ tostran reke, ἐντὸς λογισμῶν εἰμι pri pameti sem, ἐντὸς ἐμαυτοῦ (εἰμί) sem pri (zdravi) pameti, ἐντὸς ἐμαυτοῦ γίγνομαι spametujem se, umirim se, οὐδ' ἐντὸς πολλοῦ niti od daleč ne, niti izdaleka; b) čas. za, v, ἐντὸς εἴκοσιν pod dvajset, tekom dvajsetih dni, v dvajsetih dneh, ἐντὸς ὀλίγων ἡμερῶν črez malo dni.
ἔπ-ειμι
(εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.
ἐπί
[Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti S...
ἔσχ-ατος
3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσ...
εὐθύς
, εῖα, ύ, ep. ion. ἰθύς, εῖα, ύ 1. raven, naravnost, τὴν εὐθεῖαν (ὁδόν) naravnost, εὐθυτέρα ὁδός krajša pot. 2. odkritosrčen, pravičen, iskren λόγος; ἐκ τοῦ εὐθέος odkritosrčno, naravnost, ἀπὸ τοῦ εὐθέος λέγω govorim odkritosrčno. 3. adv. εὐθέως, εὐθύς, εὐθύ, ep. ion. ἰθέως, ἰθύς, ἰθύ a) kraj. naravnost (naprej), ravno na τινός, ἐπί τινος, πρός τι (τινα), τὴν ἰθεῖαν(sc. ὁδόν) πλέω veslam, plovem naravnost; b) čas. precej, takoj, na mestu, εὐθὺς νέοι ὄντες takoj od mladih dni; z ἐπεί, ὡς in pt.: brž ko, εὐθὺς ἥκων takoj po svojem prihodu, εὐθὺς ἀπαλλαττομένη τοῦ σώματος brž ko se loči od telesa; εὐθὺς σύ γε εἴρηκας ravnokar. – sup. ep. ἰθύντατα popolnoma pravično, najpravičneje.
ἤδη
adv. [Et. iz ἦ + δή] 1. čas.: že, zdaj, ravno, pravkar, takoj; ἤδη νῦν že zdaj, ἤδη τότε že tedaj, τὸ ἤδη κολάζειν takojšnja kazen; opp. ἀπειλαί. 2. kraj.: takoj (za), neposredno (za), ἀπὸ ταύτης ἤδη Aἴγυπτος. 3. okrepljevalno: še; pri sup. gotovo μέγιστος ἤδη. 4. zveze: ἤδη ποτέ vendar enkrat; že poprej, ἤδη πάλαι že davno, ἤδη δέ nadalje (pa), μέντοι ἤδη vsekako.
καθ-ύπερθε(ν)
adv. ep. poet, ion. κατ-ύπερθε(ν) 1. kraj. a) od zgoraj (doli), zgoraj, po vrhu, nad, črez kaj, Χίου severno od Hija, Φρυγίη zgornja Fr.; ἡ καθύπερθεν ὁδός gornja pot, χώρα onostranska dežela; b) καθύπερθε γίγνομαι, εἰμί τινος močnejši sem od koga, zmagujem koga. 2. čas. poprej, pred.
καίριος
3 in 2 (καιρός) 1. kraj. ki zadene pravo mesto, na pravem mestu, πληγή: smrtonosni, smrtni udarec; tudi brez πληγή: ἡ καιρίη smrtonosni udarec, τὸ καίριον nevarno mesto na telesu, kjer je rana smrtna, ἐν καιρίῳ, κατὰ καίριον na smrtnonevarnem mestu. 2. čas. o pravem času στείχω, δέος, pravočasen, primeren, pravi δρᾶν, φρονέω, εἶπον; πρὸς τὸ καίριον πονέω pomagam o pravem času.
καιρός
, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς...
Dostopnost