teló

1. snovni del človeškega ali živalskega bitja
2. truplo
3. trup
4. od okolja ločena snovna celota
5. določena naprava, priprava kot funkcijska celota
6. skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota
7. posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo
8. s ploskvami omejen del prostora

telovadni ples

ob glasbi, ritmično izvajanje telovadnih in/ali plesnih gibov telesa in okončin ob glasbeni spremljavi;

Tema

mesto v z. Afriki

temperaturno raztezanje

povečanje dolžine (linearno temperaturno raztezanje) ali prostornine (volumsko temperaturno raztezanje) telesa pri zvišanju njegove temperature

tenant

tendenca

1. tendenca, težnja, usmeritev
2. nagnjenost, nagnjenje, dispozicija, tendenca
3. nagnjenost, nagnjenje, tendenca

ténzor

1. količina, ki je določena z več kot tremi neodvisnimi komponentami (v nasprotju s skalarjem, ki ima eno neodvisno komponento, in vektorjem, ki ima tri neodvisne komponente)
2. → mišica napenjalka

teorétik odnôsov z jávnostmi

Strokovnjak z odnose z javnostmi, ki ...
en public relations theorist/theoretician, public relations scholar

teorija

(samostalnik)

Teorija navezanosti

Velja za eno od osrednjih teorij, na katere se opiramo v socialnem delu z otroki in družinami. Še posebej pomembno je to znanje v kontekstu socialnega dela z družino na področju rejništva, posvojitev, ločitev, dela z otroki, ki prihajajo iz družin s številnimi izzivi. Ključno spoznanje teorije navezanosti to, da nas družina, v kateri odraščamo, opremi z matrico, s katero vstopamo v svet. Otrok na podlagi zgodnjih odnosnih izkušenj s primarnimi skrbniki razvije bodisi čustveno varno ali pa eno izmed treh oblik negotove navezanosti. Med negotove stile navezanosti se uvrščajo: anksiozno-preokupiran stil navezanosti (v otroštvu poimenovan ambivalenten stil), odklonilno-izogibajoč stil navezanosti in plašno-izogibajoč oz. dezorganiziran stil navezanosti.