izločíti se

in izlóčiti se -im se R(P)
1. kdo/kaj pojaviti se od/iz koga/česa / od kod

izpostáviti

1. napraviti, da kaj na kaj deluje, učinkuje
2. postaviti koga na samoten, nezavarovan kraj, z namenom rešiti se skrbi zanj
3. postaviti koga na javno mesto kot kazen za kako dejanje
4. napraviti opazno, poudariti

izpostávljen

-a -o; bolj ~ (ȃ) ~i deli pročelja; publ. biti politično precej ~ izpostávljeni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ stavčni člen; šah. ~a figura izpostávljenost -i ž, pojm. (ȃ)

izrézan

-a -o (ẹ̑) ~a bula; iz lesa ~a figura; globoko ~a obleka; poud. Fant je ~ oče |zelo mu je podoben|; izrézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

izrézati

1. z rezanjem odstraniti iz česa
2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj
3. z rezanjem narediti, izoblikovati
4. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja

izstrúgati

s struganjem narediti, izoblikovati

izžágati

1. z žaganjem odstraniti iz česa
2. z žaganjem narediti, izoblikovati

jednokrok

jezikóvni

1. en linguistic
2. verbal

kabinéten

1. nanašajoč se na kabinet
2. nepovezan z življenjem, neživljenjski
3. imeniten, izbran