zlíti

1. z nagnjenjem posode narediti, da kaj tekočega kam pride
2. izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik

zlítnik

glas, sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine

zlívati

1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride
2. izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik

zlogotvóren

ki lahko tvori zlog

zlogotvóren

zlogotvoren

de silbisch (ein silbisches l, n, r), silbentragend

zlogotvóren

-rna -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. Samoglasniki so ~i zlogotvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ glas zlogotvórnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) jezikosl.

zlogotvórni

en syllable-forming, syllabic

zlomíti

1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati

zlomíti

zlómim dov.; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ palico; ~ (si) nogo; ~ obtoženca, da prizna; poud. Zlomil jo je jok |Zajokala je|; ~ stavko; tisk. ~ strani; brezos. Ob branju obsodbe ga je zlomilo zlomíti se zlómim se (í/ȋ ọ́) Deska se je zlomila; poud. Glas se ji je zlomil |Ni mogla več govoriti, peti|; duševno se zlomiti