iztêči

-têčem tudi stêči stêčem P iztêci iztecíte tudi stêci stecíte
1. kaj priti (komu/čemu) iz/z/s/od—do koga/česa / h komu/k čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj /na/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od—do kod/kod/kam kaj izliti se (komu/čemu)

izteči se

1. poteči, izteči se
2. dogajati se, izteči se
3. obnesti se, izteči se
4. iziti se, končati se, izteči se
5. poteči, končati se, izteči se, zaključiti se, nehati se

iztegováti

1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota
2. delati, povzročati, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino

iztépek

kar se iztepe

iztêpsti

1. z udarjanjem odstraniti iz česa
2. s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost

izterljìv

de einbringlich

iztisniti iz

iztisniti kar največ iz, razporediti, varčno porabiti

iztisniti iz

iztisniti kar največ iz, iztisniti iz

iztisniti sebe iz sebe

iztisniti sebe iz sebe, dati največ kar lahko, narediti kar lahko

iztlȃčək