Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vnétje
lokalni odziv na poškodbo, ki jo povzročijo fizikalni, kemični, biološki, mikrobiološki, imunološki in drugi patogeni dejavniki in se kaže z oteklino, rdečino, lokalno toploto, bolečino in omejeno funkcijo prizadetega predela ali organa
vozíti
1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo
2. s prevoznim sredstvom spravljati kam
3. premikati se v določeno smer
4. opravljati določeno pot
5. uporabljati za vprego
6. shajati, živeti
7. izraža ukaz po odstranitvi
vozíti
vózim R(P)
1. kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj/koliko od—do/mimo koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod/kam
2. kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod/kam (s kom/čim)
3. kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / h komu/k čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam/kod
4. kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
5. kdo/kaj biti s kom/čim kdo/kaj premikati se
vrh
1. vrhunec, višek, vrh, kulminacijska točka
2. gora, vrh
3. konica, vrh
4. višek, vrhunec, vrh
5. višek, vrhunec, vrh
6. razcvet, vrhunec, višek, vrh, zlati časi
7. vrh, sleme, vrh hriba
8. vrh, vrhunec, višek, najvišji položaj, položaj na vrhu
9. vrh
10. vrh, vrhunec, višek, zenit, skrajnost, najvišji položaj, položaj na vrhu
11. vrh
12. vrh, greben
13. vrhunec, vrh
14. vrh
15. vrh, alpski vrh
16. vrh, teme
vròč
1. ki ima razmeroma visoko temperaturo
2. pri katerem zaradi telesnega napora nastopi potenje, pride do večjega dotoka krvi v žile
3. strasten, čuten
4. oster, nepopustljiv
5. zaradi velike intenzivnosti določene dejavnosti nevaren, neprijeten
6. ki v določenem času, kraju zelo prizadeva, vznemirja koga
7. pri katerem je kovina v razbeljenem stanju
vròč
-óča -e in vróč -a -e; bolj ~ (ȍ ọ́ ọ́; ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ likalnik; poud. ~ privrženec gibanja |navdušen|; ~a juha; poud. ~a razprava |ostra, nepopustljiva|; vróči -a -e (ọ́) kmet. ~ gnoj; teh. ~e kovanje vróča -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) poud. dobiti nekaj ~ih |klofut|; vróče -ega s, pojm. (ọ́) popiti kaj ~ega