Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žréti
1. hlastno jesti
2. z grizenjem uničevati
3. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati
4. vznemirjati, mučiti
5. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo
6. pri svojem delovanju porabljati velike količine česa
žvajzniti
žvájzniti -em dov. (á â)
1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: žvajznil ga je.
Drugi primer: te 'm tok ukrog (kugla|kugle) žvajznu ...
s pomenom: "Ti bom eno primazal" ali točneje: "Ti bom tako primazal! ... "
poglej tudi (prišvasati)
žvrcati
Glagol žvrcati je nedovršni par glagolu (po)žvrkniti. Po naliki z žvcati se govori tudi požvrcniti, možna pa je tudi nepalatalizirana oblika žvrkati, ki pa je bolj redka. Glagol žvrcati namreč upošteva 3. palatalizacijo (kot dvigniti - dvizati, klikniti - kli'cati). Zadnje čase se sliši tudi nešumniška različica zvrcati.
Besede pomenijo poklicati nekoga z mobija na mobi, potem pa že po enem ali dveh zvonjenjih prekiniti zvezo. Klicani mora tako poklicati klicatelja; tako klicarjenje ni priljubljeno, saj mora klicani plačati več (ponavadi se ljudje tako razvadijo, da zvrcajo nekomu, ki ima naročnino). Žrvcanje pa je uporabno tudi kot signal, seveda ob poprejšnji domembi.
Primer:
"Kva mi žvrcaš!"
"No, prid' pol v'n, k' ti požvrknem."
Povsem enak pomen ima beseda bipniti, bipati, ki izhaja iz medmeta, ki posnema glas telefona: "bip"
Besedi žvrcati in bipati sta različno razširjeni - tod govorijo tako, tam tako.
Ponekod uporabljajo izraz požmrkniti (naglas pred r).
ἀ-μήχᾰνος
ki si ne more (ki si ne zna) svetovati ali pomagati, ki je v zadregi, ki je v stiski; nezmožen, nesposoben; trapast, prismojen; kateremu ni pomoči, za katerega ni sredstva, za katerega ni rešitve; težaven, nemogoč, nedosegljiv, nedosežen; neverjeten, izjemen, nepopisen, neizrekljiv; nepremagljiv, neozdravljiv, neodvrnljiv; nerazumljiv, nerazložljiv; nepremagljiv, neodvrnljiv; neozdravljiv; ki mu nihče ni kos
ἀντίος
nasproti, pred obličjem, spredaj, proti; nasproti obrnjen, sovražen, protiven, nasproten
ἀντίος
3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.
ἄξιος
dragocen, lep, dostojen; vrl, vreden; dostojen, primeren; zaslužen; vreden; vreden zaslužen; zaslužim; vredno je, prav je, izplača se, splača se, primerno je, spodobi se, pravično je; ugoden, poceni
ἄξιος
3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.
Dostopnost