Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tá
tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed. : m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm ; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv. : m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn. : m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi ; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečl...
этотtakó
1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga
2. izraža način dejanja, poteka česa, znan iz predhodnega besedila, okoliščin
3. izraža enakost s prej navedenim, opisanim
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža glagol, pridevnik ali prislov
5. izraža nedoločen način
6. poudarja dejstvo, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep
7. poudarja približnost
8. izraža način, ki je znan, a se noče, ne more imenovati
9. izraža omejitev, negotovost v izjavi
10. izraža obstajanje česa poleg že povedanega
11. izraža veljavnost trditve za primer, pri katerem se trditev ne ponovi
12. izraža prehod k novi misli
13. izraža stanje, razmere, znane iz okoliščin, sobesedila
14. izraža ustreznost povedanega, navedenega
15. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena
16. v nespremenjenem stanju, kot ga določa sobesedilo
17. izraža opozorilo na prehod k novi misli, dejavnosti
18. izraža začudenje, presenečenje
takó
kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) ~ rada imam tega otroka |zelo|; Žal mu je, da se ~ brez veselja moži |skoraj|; ~ grdo govori, da ga ni mogoče poslušati |zelo|; ~ tiho je tukaj |izredno|;
takó
poudarja izrečeno; izraža začudenje, presenečenje; izraža nejevoljo; izraža zadovoljstvo, zadoščenje; izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena; izraža način glede na okoliščine; izraža nedoločenost; izraža nedoločeno mero, stopnjo; poudarja približnost; izraža nezadovoljstvo z opravljenim; poudarja dejstvo; poudarja dejstvo, ki je znano brez nadaljnjih podatkov; poudarja absolutno dejstvo; poudarja znano, ki se noče poimenovati; uvaja dodajanje k prej povedanemu; izraža prehod k novi misli; opozarja na prehod k novemu; krepi odločitev; krepi ugotovitev; uvaja ustreznost povedanega, navedenega; uvaja osebni odnos do povedanega; uvaja vzročno-posledično razmerje; uvaja nasprotje s prej povedanim
tákšen
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak
6. poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine
tàm
1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga
2. izraža iz položaja znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja
3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja
4. izraža mesto, ki je v predhodnem besedilu bolj oddaljeno
5. tja
6. izraža kraj, ki je znan, a se noče, ne more imenovati
7. na tisti stopnji, v tistem stanju, položaju
8. poudarja približnost časovne določitve
Dostopnost