Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
skakanje (v globino) z elastično vrvjo
skakalec je z enim koncem čvrste prožne vrvi privezan za gležnje in poseben pas, drugi konec pa je pritrjen na ustrezen objekt (največkrat je to visok most, žerjav, pa tudi balon, helikopter ali manjše prav za to zgrajene posebne ploščadi)
skomígati
1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol
2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom
skomígniti
1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol
2. z gibom ramen navzgor in navzdol izraziti nevednost, nezanimanje, dvom
slingeren
1. sl (za)majati (se), (za)nihati, (za)bingljati, (za)zibati (se)
2. vreči; zalučati; zavihteti
3. viti se, vijugati (se)
4. zanašati, poplesavati po cesti
slobodna septima
Septima koja nastupa na način da u nju skočimo intervalom terce ili kvarte.
sl prosta septima - Septima četverozvoka ki jo dosežemo skokoma. Vanjo skočimo za terco navzgor ali navzdol, izjemoma tudi za kvarto navzgor.
sméh
izražanje zlasti veselja, sreče, z izrazom na obrazu, navadno z navzgor raztegnjenimi ustnicami, in z glasovi
smejáti se
z izrazom na obrazu, navadno z navzgor raztegnjenimi ustnicami, in z glasovi izražati veselje in srečo
smeri
Glede na položaj vadečega v koordinatnem sistemu ločimo naslednje smeri in njihove protismeri:
a. preme smeri, ki potekajo vzporedno s koordinatnimi osmi:
– naprej in nazaj,
– levo in desno (vstran),
– navzgor in navzdol (običajno imamo za gibanja v tej smeri posebne izraze, npr. vzravnava – počep),
b. prečne smeri, ki potekajo pod kotom 45 stopinj na osnovne koordinatne osi:
– gor in dol (običajno pri ročenjih, glej str. 63),
– not in ven.
Socialna mobilnost
Gibanje posameznikov ali skupin v družbenem prostoru in sicer v horizontalni (znotraj-slojni) ali pa vertikalni smeri, torej navzgor ali navzdol po stratifikacijski lestvici. Za vertikalno mobilnost so odločilni tisti dejavniki, ki določajo družbeni položaj, to so: ekonomski (lastništvo, dohodki), informacijski oz. kvalifikacijski (izobraževanje), dejavniki profesionalne stratifikacije (z večjo specializacijo in številom novih profesij nastaja tudi hierarhija med njimi) in pa dejavniki v zvezi z družbeno močjo ter ugledom. Primerjalno je socialna mobilnost lahko intrageneracijska (znotrajgeneracijsko primerjanje posameznikovega položaja v različnih časovnih točkah njegove biografije) ali pa intergeneracijska (primerjava položaja staršev in otrok v isti starostni dobi).
Dostopnost