Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žé
izraža presenečenje, da se povedano prej ali predčasno uresničuje; izraža presenečenje nad zgodnejšim časom nastopa povedanega; izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja pred časom govorjenja, do časa govorjenja ali v času govorjenja; izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane; izraža različne stopnje verjetnosti; izraža zadostnost navedenega ne glede na drugo mogoče; izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo; poudarja pomen povedanega, na kar se nanaša; izraža sprijaznjenje s povedanim; izraža pripravljenost, sposobnost za povedano; izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu; izraža željo po uresničitvi; poudarja grožnjo; izraža gotovost, prepričanost o povedanem brez nestrpnosti glede časa uresničitve; izraža sprijaznjenje s povedanim; poudarja pridržek, zanikanje; izraža izvzemanje; uvaja zadržano pritrjevanje
ужеžežiti
Univerzalni glagol, ki nadomešča vse ostale glagole. Z nadomeščanjem ostalih glagolov je silno poenostavljena komunikacija, saj od uporabnika ne zahteva poznavanje vseh glagolov iz SSKJ, kar je še posebej pomembno za že tako preutrujeno študentsko populacijo. Iz konteksta stavka je moč razbrati njegovo sporočilo. Glagol žežiti je nalezljivo raznesel Srečko (direktor podjetja Hot-line r.p.p. iz korporacije Liska's group) v sredini 90-ih let. Po uveljavitvi je komunikacija znotraj korporacije potekala dosti bolj gladko, enigmatiki pa so se zabavali z dešifriranjem e-sporočil, kjer so bili šumniki zaradi neinstalirane srednjeevropske pisave zamenjani s kvadratki.
primeri:
A čmo ožežit kako pivo?
//Žeži me glava ko sto mater.//
U, ta veturca (avto) pa hudo žeži.
//Tukaj ožeživa črto in glej, da jo ne prežežiš.//
Žal nimam časa za žeženje z vami, se moram it žežit, ker imam jutri izpit.
//Ma žeži se!//
Tistale tamala je pa za ožežit.
//Žežiš?//
----
Glagol "ožežiti"...
žid
1. (slabšalno) Izraz za pripadnika judovske vere.
Primer: "Želel je denar za uslugo. Se vidi, da je žid."
2. Slabšalni izraz za človeka (neodvisno od vere)
Primer 1: "Žid me je včeraj vprašal slovo in mi dal šut."
Primer 2: "Premagali so Olimpijo, židje!"
3. (humorno) Človek, ki naredi nekaj proti tvojim načrtom.
Primer 1: "Jutri nimaš časa? Ti žid!"
Primer 2: "Včeraj smo šli v gostilno, pa ni hotel piti, žid."
živéti
fr vivre, être en vie, être vivant, exister, subsister; vivre, habiter, demeurer, séjourner
αὔριον
, αὖρι [Et. iz αὐσρ-, gl. ἕως] adv. jutri, kmalu, ἡ αὔριον jutrajšnji dan, ἐπὶ τὴν αὔριον drugi dan NT, εἰς αὔριον do (na) jutri, αὔριον τηνικάδε jutri ob tem času; σήμερον καὶ αὔριον danes in jutri NT; τὸν αὔριον χρόνον od danes do jutri.
ἐκτός
3 adv. (ἐκ) zunaj, vun; kot praep. z gen. zunaj, razen; ἐκτὸς εἰ μή razen če, ako ne, ἐκτὸς δυνάμεώς εἰμι nisem podložen; ἐκτός τινος daleč od, prost česa, brez česa, ἐκτὸς εἶ τοῦ μέλλειν ἀποθνῄσκειν αὔριον tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, οἱ ἐκτός tujci; ἐκτὸς ἔρχομαι (ὅρκων) ne držim obljube, prelomim prisego.
Dostopnost