zadéti

-dénem dov. zadétje; drugo gl. deti1 (ẹ́) koga/kaj ~ tarčo; Zadela ga je kap; poud.: ~ dve muhi na en mah |z enim dejanjem opraviti dve stvari|; dobro ~ portretiranca |naslikati|; ~ pravo struno |najti pravi način|; zadeti koga/kaj na kaj ~ koš na rame; poud. zadeti na koga/kaj ~ pri delu na težave |naleteti|; ~ ~ znanca |naleteti, srečati|; zadeti ob kaj Ladja je zadela ob čer zadéti se -dénem se (ẹ́) v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidočega; ~ ~ z glavo v strop

zadéti

sr1. pogoditi, udariti
2. zadesiti, snaći
3. zametnuti, staviti na
4. pogoditi

zadéti na

-dénem na R(P)
1. kdo/kaj dati koga/kaj na koga/kaj

zadévati

1. premikajoč se prihajati v sunkovit dotik s čim
2. delati, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar
3. delati, da kaj pride kam z namenom, da se prenese
4. prizadevati
5. izražati, prikazovati kaj táko, kot je v resnici
6. biti v zvezi, povezanosti s čim

zaplétati

1. s pletenjem zadelovati, krpati
2. delati, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito
3. delati kaj tako, da se težko uredi, razreši
4. delati, povzročati, da postane kdo udeležen pri čem
5. postopno začenjati dogajanje

zaplẹ́tati

de zuflechten

zavihtíti

de schwingen

zelénjev

zgréšek

-ška m (ẹ̑) ~ pri metu na koš

zicer

povsem neoviran met na koš (od blizu). Met, ki bi ga moral zadeti v sede (iz zica =sedeža) ali v miže.
"Je tako neroden, da tudi zicer zgreši."